Gospodarska klima se je oktobra še poslabšala in ostala pod dolgoletnim povprečjem. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti. Malenkost bolj optimistično kot septembra je bilo razpoloženje med potrošniki, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu. Medletno ostaja višje le zaupanje v trgovini na drobno, v ostalih dejavnostih pa je precej nižje kot pred letom. Največji medletni upad zaupanja je med potrošniki, kjer je na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih. Potrošniki so ob visoki inflaciji vse bolj pesimistični glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi in finančnega stanja v gospodinjstvih, predelovalna podjetja pa ob visokih cenah energentov in ostalih surovin ter težavah v dobavnih verigah zmanjšujejo ocene o pričakovani proizvodnji in izvozu.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 2. in 15. oktobrom 2022 ob visoki rasti cen medletno višja za 14 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 16 %. Medletna rast je bila podobna kot v preteklih dveh tednih, ko se je nekoliko okrepila, kar je bila predvsem posledica nižje lanske osnove zaradi razširitve pogoja PCT na uporabnike večine storitev sredi lanskega septembra. K medletni rasti je največ prispevala 13-odstotna nominalna rast v trgovini, kjer je bilo izdanih več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembneje vplivala tudi skoraj podvojena rast prodaje v gostinstvu (18 %), kar je bila predvsem posledica visoke rasti pri strežbi jedi in pijač.

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je v preteklih mesecih postopoma upočasnjevala, septembra pa se je ponovno nekoliko okrepila (na 21,3 %). Na to je v veliki meri vplivala ponovno višja rast cen na domačem trgu, kjer so se tako kot avgusta najizraziteje okrepile cene v skupini energentov (medletno višje za približno 1,1-krat), nekoliko pa tudi rast cen proizvodov za široko porabo (16,9 %). Medletna rast cen proizvodov v skupinah surovin (19,8 %) in investicij (10,5 %) pa se je ob umirjanju gospodarske aktivnosti še naprej postopoma upočasnjevala. Cene na tujih trgih so na medletni ravni naraščale s podobno dinamiko kot avgusta. Izstopala je predvsem visoka, skoraj 30-odstotna, mesečna rast cen v skupini energentov (medletno 23,3 %), a je njihov prispevek k skupni rasti zaradi nizke uteži (1,8 %) razmeroma majhen. Medletna rast cen v skupinah surovin (25,4 %) in proizvodov za široko porabo (8,4 %) pa se je nekoliko upočasnila.

Medletna rast števila delovno aktivnih oseb je bila avgusta podobna kot prejšnja dva meseca (2,3 %) in nekoliko nižja kot v začetku leta. Visoka je ostala v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil avgusta že 73 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,4 o. t. na 13,6 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih osmih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,8 %.