Po podatkih o davčnem potrjevanju računov se je promet v prvih dveh tednih novembra znižal, a precej manj kot spomladi. Promet je bil približno 15 % nižji kot v istem obdobju lani, padec pa je bil znatno nižji kot konec marca (znižanje več kot 50 %).  Največja znižanja so bila v dejavnostih iger na srečo, kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, potovalnih agencijah in nastanitvenih dejavnostih. Tudi v dejavnostih strežbe jedi in pijač je bil padec visok, a manjši kot spomladi. K znatno manjšemu skupnemu padcu kot spomladi je sicer največ prispevala trgovina na drobno, pa tudi trgovina z motornimi vozili in njihovimi popravili.

Medletni upad tedenske porabe elektrike je sredi novembra, kljub številnim zajezitvenim ukrepom, ostal manjši kot pri spomladanskem valu epidemije. Poraba elektrike je bila v drugem tednu novembra, enako kot v prvem, medletno nižja za 3 % (v sredini aprila za okoli 20 %). V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu novembra glede na predhodni teden poglobil, a je ostal manjši kot spomladi. Največji upad sta imeli Avstrija (-10 %, teden prej -5 %) in Italija (-6 %, teden prej -2 %), drugje je bil upad manjši. V Nemčiji in na Hrvaškem, kjer je bila poraba v zadnjih tednih večinoma večja kot lani, je upad znašal -2 oz. -3 %. V Franciji pa je upad ostal približno enak kot v prvem tednu novembra (-4 %).

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah se je sredi novembra nekoliko povečal in bil le še malenkost manjši kot pred prvim valom epidemije. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije marca, se je opazneje krepil od sredine junija do sredine avgusta. Nato je upadel in se ohranjal okoli 10 % pod lansko ravnjo do začetka oktobra, ko se je ponovno nekoliko povečal. V tednu med 9. in 15. novembrom je za 2 % zaostajal za lansko ravnjo. Pri tujih vozilih je bil promet nižji za 4 %, pri domačih pa na lanski ravni.

Število registriranih brezposelnih je sredi novembra, kljub ponovnemu omejevanju poslovanja od sredine oktobra, ostalo podobno kot v predhodnih dveh mesecih. 19. novembra je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 83.677 oseb (okoli 16 % več kot pred letom). Na ohranjanje števila na podobni ravni ob delni prilagoditvi podjetij in potrošnikov drugačnemu poslovanju v veliki meri vpliva podaljševanje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest.
Število delovno aktivnih je septembra medletno nekoliko manj zaostajalo za lansko ravnjo (1,4 %) kot predhodne mesece. Med dejavnostmi z največjim padcem še naprej ostajajo druge raznovrstne dejavnosti (-11,1 %) in gostinstvo (-6 %), pa tudi predelovalne dejavnosti (-3,5 %).

Povprečna bruto plača je septembra ostala na podobni ravni kot predhodne mesece, medletno pa je bila višja za 5,1 %. Na medletno rast plač od aprila v veliki meri vpliva napotitev razmeroma velikega števila zaposlenih na čakanje na delo in s tem povezana metodologija statistike plač. Zaradi tega se je močno zmanjšalo število prejemnikov plač, nekoliko manj pa tudi izplačila plač v breme delodajalca, kar je potisnilo povprečno plačo na zaposlenega navzgor. Učinek napotitve na začasno čakanje na delo na rast plač je bil velik v zasebnem sektorju. V javnem sektorju pa sta na okrepljeno medletno rast plač aprila in maja (v povprečju 14,5 %) vplivala predvsem izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi). Od junija se izredni dodatki niso več izplačevali, kar se je pokazalo v nižji medletni rasti plač v javnem sektorju – septembra je bila rast 4,5 %.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so oktobra, po zniževanju od izbruha epidemije, ostale medletno nespremenjene. Nekoliko se je okrepila sicer umirjena rast cen na domačem trgu (vseh namenskih skupin, razen surovin). Nadaljevala se je razmeroma visoka rast cen energentov (4,8 %), po umiritvi v preteklih treh mesecih pa je bila višja tudi rast cen netrajnega blaga za končno porabo (3,0 %). Medletni padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih se je ohranil okrog 1 %. Proizvodi iz skupin energentov in netrajnega blaga za široko porabo so, obratno kot pri proizvodih na domačem trgu, beležili največji medletni padec cen (-6,2 oz. -2,7 %). Medletni padec cen industrijskega blaga slovenskih proizvajalcev izven evrskega območja se je okrepil, v evrskem območju pa se ni bistveneje spremenil.