Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,8 %, kar je manj kot v preteklih četrtletjih, medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka. Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere pa so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. Na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev pa sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Kupna moč gospodinjstev je pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane. V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast investicij, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna potrošnja je bila višja kot v enakem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu.

Marca je bila medletna rast števila delovno aktivnih (v nadaljevanju DA) nekoliko nižja kot v prvih dveh mesecih (2,9 %). Zelo visoka je ostala v gostinstvu ter tudi v gradbeništvu. Rast števila DA je bila ob konjunkturi ponovno v veliki meri povezana z delovno aktivnostjo tujcev, ki so k skupni medletni rasti marca prispevali več kot polovico. Raste tudi delež tujcev med vsemi DA, v zadnjem letu se je povečal za 1,2 o. t. na 12,9 %. To je v veliki meri povezano s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je (glede na visoke stopnje prostih delovnih mest) največje v gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Po deležu tujcev med dejavnostmi sicer izstopajo gradbeništvo (45 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (25 %).

Geopolitične napetosti, zaostrene razmere na trgu surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki je bila aprila medletno že 20,4-odstotna. Rast cen se krepi v vseh namenskih skupinah, izraziteje na domačem trgu, kjer je bila na medletni ravni 23,4-odstotna. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin, ki so bile medletno višje že za 27,1 %. Najvišja ostaja medletna rast cen energentov, ki je presegla 60 %, a je bil prispevek k skupni rasti v primerjavi s surovinami, zaradi manjše uteži, nižji. Po tem ko se je medletna rast cen proizvodov za investicije v prvem četrtletju letos gibala okrog 10 %, se je aprila okrepila na 12,0 %. Rast pod 10 % je tako le še v skupini proizvodov za končno porabo, kjer so bile cene trajnega blaga medletno višje za 6,6 %, netrajnega pa za 8,7 %.

Aprila sta porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev, prilagojeni za število delovnih dni, dosegli ravni iz enakega obdobja leta 2019. Industrijska poraba je bila aprila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 1,7 %, poraba malega poslovnega odjema pa višja za 12,2 %. Slednje je bilo predvsem zaradi nizke porabe ob zaprtju države v začetku lanskega aprila, ko je bilo med drugim prekinjeno poslovanje nenujnih trgovin in storitvenih dejavnosti. Posledično je bila aprila gospodinjska poraba za 3,1 % nižja kot pred letom. V primerjavi z aprilom 2019 je bila industrijska poraba nižja za 6,5 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 3,7 %, kot posledica dveh delovnih dni manj in manj ugodne razporeditve praznikov ob letošnjem prvem maju z vidika delovanja gospodarstva. Po prilagoditvi za število delovnih dni sta aprila porabi dosegli ravni iz enakega obdobja leta 2019. Gospodinjska poraba je tudi aprila presegla tisto iz enakega obdobja leta 2019 (5,2 %), a je bil presežek zaradi boljših epidemičnih razmer in verjetno manjšega obsega dela od doma manjši kot mesec prej (8,5 %). 

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja med 1. in 14. majem 2022 medletno nominalno višja za 13 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 19 %. Medletna rast je bila podobna rasti v prejšnjih dveh tednih. Pri tem se je v trgovini okrepila (predvsem zaradi višje rasti v trgovini na drobno in manjšega medletnega upada v trgovini z motornimi vozili), v nekaterih s turizmom povezanih storitvah pa je bila nižja (a še vedno zelo visoka), saj so se lani maja postopno odpravljale omejitve za poslovanje.