Medletni upad porabe elektrike je bil v drugem tednu marca nekoliko manjši kot teden prej. Potem ko se je na začetku marca medletni upad porabe ob ponovni zaostritvi ukrepov v obalno-kraški regiji poglobil na 6 %, se je v drugem tednu marca ob vplivu dodatnega sproščanja ukrepov v dveh regijah (odprtje teras gostinskih lokalov) zmanjšal na 4 %. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je medletni upad porabe ostal največji v Avstriji (14 %), v Franciji je znašal 9 %, v Nemčiji pa 4 %. V Italiji je bila poraba medletno višja za 4 %, predvsem zaradi nizke lanske porabe ob začetku popolnega zaprtja države v tednu od 9. marca (v primerjavi z drugim tednom marca leta 2019 je zaostajala za 2 %). Na Hrvaškem je bila poraba medletno višja za 2 %. 

Medletni upad industrijskega odjema elektrike se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Medletni upad poslovnega odjema, kamor se pretežno uvrščajo storitvene dejavnosti in trgovina, se je februarja ob delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov nekoliko zmanjšal (12,1 %), potem ko je bil novembra in januarja ob zaprtih nenujnih storitvah in trgovinah okoli 14-odstoten. Gospodinjska poraba elektrike pa je bila februarja ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije medletno višja (7,7 %), vendar manj kot na vrhuncu drugega vala epidemije. 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v drugem tednu marca za 12 % višji kot v primerljivem tednu lani, ko je bil razglašen prvi val epidemije. Med 8. in 14. marcem je bil promet domačih vozil medletno višji za 2 %, promet tujih pa za 20 %. Kljub zelo povečanem obsegu prometa tovornih vozil v zadnjih tednih visoko medletno rast beležimo tudi zaradi učinka osnove, saj se je v enakem obdobju lani ob zajezitvenih ukrepih na začetku epidemije promet tujih vozil močno znižal (promet domačih vozil se je znižal nekoliko kasneje). Promet tovornih vozil je bil glede na primerljivi teden v letu 2019 višji za okoli 6 %. 

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je v prvi polovici marca še nekoliko okrepilo. Ob ohranjanju interventnih ukrepov rast decembra in januarja ni bistveno odstopala od sezonskih povišanj v enakem obdobju preteklih let. Konec januarja se je ustavila, februarja pa je bil že opazen sezonski upad števila brezposelnih, ki se je marca še nekoliko okrepil. 18. marca je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 83.940 oseb, kar je 4,7 % manj kot konec februarja in okoli 8 % več kot pred letom.
Število delovno aktivnih je bilo januarja medletno manjše za 1,5 %, kar je podobno kot v predhodnih mesecih. Nadalje je zaposlenost najbolj upadla v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, medtem ko se je v zdravstvu in socialnem varstvu najbolj povečala.
 

Januarja se je nadaljevala medletna rast plač, na katero so še naprej pomembno vplivala predvsem izplačila kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in januarja letos se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plač v javnem sektorju, daleč najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (januarja za 41,9 %; v celotnem javnem sektorju za 18,4 %). V zasebnem sektorju se rast v drugem valu epidemije ni zvišala. Izjema je le decembrsko povišanje (5,3 %), predvsem zaradi kriznega dodatka, januarja pa so bile plače medletno ponovno nekoliko nižje (-3,7 %).   

Gradbena aktivnost se je januarja povečala. Vrednost opravljenih del se je povečala za 8,3 % in bila za 4,2 % višja kot pred letom. V primerjavi z letoma 2018 in 2019 je bila aktivnost v zadnjih mesecih znatno višja v gradnji stanovanjskih stavb, nekoliko višja v gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb in specializiranih gradbenih delih pa je bila na podobni ravni. 
Podatki o zalogi pogodb in novih pogodbah v gradbeništvu ne kažejo enotne slike. Vrednost zaloge pogodb, ki se je že od sredine leta 2020 počasi zniževala, se je januarja močno znižala in bila 15 % nižje kot pred letom. Vrednost novih pogodb pa se je proti koncu leta 2020 in v januarju povečala in bila v zadnjih treh mesecih približno za tretjino višja kot pred letom.
 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se februarja ponovno okrepile in bile medletno višje za 1 %. Ocenjujemo, da so k rasti poleg razmeroma ugodne aktivnosti v industriji prispevale tudi dražje surovine na mednarodnih trgih. Medletna rast cen proizvodov na domačem trgu se je tako nadalje povečala in bila z 1,7 % najvišja po januarju lani. Najhitreje so naraščale cene v skupini proizvodov za investicije (3,2 %) in v skupini surovin (2,4 %). Medletna rast cen na tujih trgih je bila skromnejša (0,4 %), kar je predvsem posledica izrazitejšega znižanja cen v preteklem letu. Tekoča rast v prvih dveh mesecih letos je namreč celo nekoliko višja od rasti cen na domačem trgu.  

Presežek tekočega računa plačilne bilance je ostal visok in je večinoma odražal gibanja v menjavi blaga in storitev. K medletno višjemu presežku, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih do januarja znašal 3,3 mrd EUR (6,9 % ocenjenega BDP), je ob izboljšanih pogojih menjave največ prispeval višji blagovni presežek. Presežek tekočega računa se je medletno okrepil tudi zaradi nižjih neto odlivov primarnih in sekundarnih dohodkov. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili medletno nižji zaradi manjšega neto odliva dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb ter več prejetih subvencij iz proračuna EU za skupno kmetijsko in ribiško politiko. Neto odlivi sekundarnih dohodkov pa so bili nižji zlasti zaradi manjših plačil tekočih davkov na dohodek in premoženje ter manjših plačil socialnih prispevkov tujini. Storitveni presežek se je nadalje znižal predvsem zaradi zmanjšanja presežka v segmentu menjave potovanj, ki ga je epidemija zelo prizadela.