Tedenska poraba elektrike se je v drugem tednu septembra močno približala lanski ravni. Medletno je bila poraba nižja le še za 1 %, kar je najmanjši medletni tedenski upad od razglasitve epidemije v marcu. Tudi v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je bila poraba zelo blizu lanskim ravnem, razen v Avstriji, kjer je bila še vedno medletno nižja za 6 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  je bil septembra za desetino manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta (ob prilagojenih podatkih zaradi praznikov) že 6 % višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in tretji teden septembra za 10 % zaostal za primerljivo lansko ravnjo. Bolj se je medletno znižal obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil (-14 %), obseg domačih pa je bil medletno nižji za 5 %.

Po petih zaporednih mesecih zniževanja se je julija gradbena aktivnost okrepila. Glede na februar, zadnji mesec pred izbruhom epidemije, je bila aktivnost nižja za 16,1 %. Zaostanek za februarjem je bil največji v gradnji nestanovanjskih stavb ( 23,1 %), nekaj manjši v gradnji inženirskih objektov ( 19,4 %), v gradnji stanovanjskih stavb pa je bila aktivnost višja (5,2 %). Julija se je glede na mesec prej aktivnost sicer okrepila v vseh treh sektorjih gradbeništva.
Kazalnika zaloga pogodb in nove pogodbe sta se letos okrepila in sta bila julija višje kot pred letom. Slabšo sliko kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, ki so se letos precej znižala, in poslovne tendence v gradbeništvu, ki so se poleti sicer izboljšale, a so ostale znatno nižje kot pred izbruhom epidemije.

Zaposlenost je julija glede na predhodni mesec ostala na podobni ravni, število brezposelnih pa se je avgusta nekoliko zmanjšalo. Število delovno aktivnih je bilo julija medletno manjše za 1,6 %, kar je podobno kot v zadnjih mesecih. Z največjim medletnim padcem so še naprej izstopale druge raznovrstne dejavnosti (-12,6 %) in gostinstvo (-6,9 %). Konec avgusta je bilo brezposelnih 88.172 oseb oz. 1,4 % manj kot konec julija. K postopnemu zmanjševanju števila od konca maja, so poleg krepitve gospodarske aktivnosti, prispevali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest za tiste, ki se zaradi krize še naprej soočajo z močno zmanjšanim obsegom aktivnosti. Medletno je bilo število brezposelnih večje za 23,2 %.

Julija se je medletna rast povprečne bruto plače še okrepila (4,3 %), a manj kot v zadnjih mesecih. Krepitev medletne rasti plač od aprila je povezana s statistiko plač, na katero je pomembno vplivala napotitev razmeroma velikega števila zaposlenih na čakanje na delo. Zaradi tega se je namreč močno zmanjšalo število prejemnikov plač, nekoliko manj pa tudi izplačila plač v breme delodajalca, kar je potisnilo povprečno plačo navzgor. Učinek zaradi napotitve na začasno čakanje na delo na rast plač je bil najvišji v zasebnem sektorju. V javnem sektorju pa sta na okrepljeno medletno rast plač aprila in maja (v povprečju za 14,5 %), vplivala predvsem izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi). Od junija se izredni dodatki niso več izplačevali, kar se je pokazalo v nižji medletni rasti plač v javnem sektorju – julija je bila rast 4,8 %.

Presežek tekočega računa se je julija znova povečal. K medletno višjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval višji blagovni presežek. Realni padec uvoza je bil namreč večji od izvoza, poleg tega so se izboljšali tudi pogoji menjave. Storitveni presežek pa je bil julija znova medletno nižji. Nadaljeval se je izrazit padec menjave in presežka pri potovanjih in transportnih storitvah. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil julija medletno nižji, večinoma zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb. Nižji primanjkljaj v sekundarnih dohodkih pa so zaznamovala manjša vplačila v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka. Presežek tekočega računa je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3 mrd EUR (6,7 % ocenjenega BDP).