BDP se je v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 1,4 %, medletna rast (3,4 %) pa je bila nižja kot v prvi polovici leta in v okvirih pričakovanj Jesenske napovedi. Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila na 2,6 %. Rast je izhajala iz potrošnje v trgovini z neživili in storitev. Investicijska dejavnost je v tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Poslabševanje izvoznih pričakovanj se še ni opazneje odrazilo na rasti izvoza blaga, kjer se je po naši oceni tudi v tretjem četrtletju nadaljevala tekoča rast, so pa že od pomladi v tem segmentu ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju prisotna večja mesečna nihanja. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino. Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti znižala ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije in nižji porabi državnega proračuna za nekatere vrste blaga in storitev. Prispevek spremembe zalog je bil, po visokih pozitivnih vrednostih v prvi polovici leta, v tretjem četrtletju na medletni ravni nevtralen.

Poraba zemeljskega plina je bila avgusta in septembra za 14 % in 11 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, na še večje znižanje oktobra (22 %) in novembra pa je vplivala letošnja topla jesen. Znižanje porabe plina v povprečju držav EU je bilo po podatkih Eurostata avgusta enako, septembra pa nekoliko večje kot v Sloveniji (13-odstotno). Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za varčno rabo ter prilagoditev dela industrije na podražitve plina z njegovo manjšo porabo. Tudi toplejše vreme je v zadnjih dveh mesecih prispevalo k nižji porabi glede na prejšnja leta in pripomoglo k veliki napolnjenosti evropskih skladišč plina v tem času. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 21. novembra 2022 (vključno z napovedano porabo za zadnje dni) glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za več kot 16 %.

Oktobra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 7,1 %), po naši oceni predvsem zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so ob visokih cenah elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi preoblikovala proizvodne procese in uvedla sodobnejše tehnologije, s čimer so postala energetsko učinkovitejša. Zaradi varčnejše rabe energije sta bili oktobra medletno nižji tudi gospodinjska poraba (za 4,3 %) in poraba malih poslovnih odjemalcev (za 2,2 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 30. oktobrom in 12. novembrom 2022 ob visoki rasti cen in enem delovnem dnevu manj medletno višja za 6 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 12 %. Medletna rast, ki se je od sredine septembra krepila predvsem zaradi nižje lanske osnove, se je v zadnjih dveh tednih več kot prepolovila. To je bila predvsem posledica razporeditve praznikov in enega letošnjega delovnega dne manj, kar se je posebej odrazilo v nižji nominalni rasti prodaje v trgovini, kjer je bilo sicer izdanih za nekaj več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Močneje pa se je okrepila nominalna rast prodaje v gostinstvu (na 23 %), kar je bila posledica za več kot desetino medletno večje prodaje v nastanitvenih obratih ter za 29 % večje medletne prodaje pri strežbi jedi in pijač tudi zaradi strožjih epidemičnih omejitev v enakem obdobju lani (pogoj PCT).

Po primanjkljaju v prvi polovici leta je bil tekoči račun plačilne bilance v tretjem četrtletju ponovno v presežku; pogoji menjave pa so se poslabšali že sedmo četrtletje zapored. Presežek je znašal 304,7 mio EUR in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem lani precej nižji (559,5 mio EUR). K temu je največ prispevala blagovna menjava, saj je bila ob poslabšanih pogojih menjave realna rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Pogoji menjave so se v tretjem četrtletju medletno poslabšali za 1,9 %, kar je manj kot v predhodnih četrtletjih, in so k spremembi nominalnega blagovnega salda (za 443 mio EUR) prispevali približno petino. Storitveni presežek pa je bil višji kot pred letom, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili višji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno višji zaradi večjih izplačil dohodka od lastniškega kapitala neposrednih naložb in več plačanih carin v proračun EU zaradi uvoza električnih vozil za trg EU (prek Luke Koper), primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. V prvih devetih mesecih letos je bil tekoči račun približno v ravnovesju (primanjkljaj 4 mio EUR). 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila septembra gradbena aktivnost medletno znatno višja. Po močni okrepitvi v začetku leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na visoki ravni in bila septembra za 26,1 % višja kot pred letom. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je septembra znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. 
Podatki DDV kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po teh je bila v prvih devetih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 20 o. t.
 

Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil septembra že 76 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,4 o. t. na 13,7 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih devetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,7 %.