Zaposlenost se je decembra še zvišala in dosegla najvišjo raven doslej. Najvišja medletna rast je bila ob koncu lanskega leta v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi občutno višje kot konec leta 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala nekoliko pod ravnjo izpred dveh let. Precej nižja kot decembra 2019 pa je bila zaposlenost v predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V povprečju lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 1,4 % višje kot leta 2020 in za 0,6 % višje kot leta 2019. Rast zaposlenosti je v sedanjih razmerah hitrega gospodarskega okrevanja ponovno v veliki meri povezana z zaposlovanjem tujcev, ki so k skupni rasti zaposlenosti decembra prispevali polovico. Tako visok prispevek je povezan tudi s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je največje v gostinstvu in gradbeništvu (visoke stopnje prostih delovnih mest). Dejavnosti, ki so imele v povprečju lanskega leta najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del v zadnjem četrtletju 2021 znižala za 1,5 %, v celotnem letu 2021 pa je bila za 6 % nižje kot leto pred tem. Po teh podatkih se je lani aktivnost močno znižala v gradnji nestanovanjskih stavb (-37 %), v specializiranih gradbenih delih je ostala približno nespremenjena, v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb pa se je okrepila (za 4 % oz. 15 %). Pod pritiskom naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile so se lani močno povečale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil decembra 13 %, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. 
Nekateri drugi podatki za leto 2021 kažejo boljšo sliko. Po podatkih o obračunskem DDV se je promet v dejavnosti gradbeništva lani tako realno okrepil za 13 % (upoštevaje deflator vrednosti opravljenih gradbenih del), število delovno aktivnih pa se je v povprečju povečalo za 4,4 % in decembra po desetih letih ponovno preseglo 70 tisoč. Tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je lani močno povečal in konec leta dosegel najvišje vrednosti v zadnjih dvajsetih letih.

Presežek tekočega računa se je leta 2021 precej znižal in znašal 1,7 mrd EUR (3,3 % BDP). Zaradi hitrejšega okrevanja domačega povpraševanja od tujega in poslabšanih pogojev menjave, je k nižjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval nižji blagovni presežek. Storitveni presežek je bil višji, zlasti v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve). Neto odlivi primarnih dohodkov so bili višji zaradi večjega neto odliva dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in razdeljenih dobičkov), kar je povezano s krepitvijo gospodarske aktivnosti doma in v tujini. Višji so bili tudi neto odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih vplačil v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka. K zmanjšanju varčevalno-investicijske vrzeli celotnega gospodarstva je največ prispevalo znižanje neto varčevanja gospodinjstev in povečanje neto investicij nefinančnih družb. Nižji primanjkljaj tekočih transakcij države pa je bil predvsem posledica zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. 

Porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev sta bili januarja medletno višji, v primerjavi z januarjem 2020 pa nižji. Industrijska poraba je bila januarja medletno višja za 2 %, poraba malega poslovnega odjema  pa za 15,8 %. Na slednje je pomembno vplivala nizka lanska osnova, saj so bili januarja lani v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti. Gospodinjska poraba je bila januarja medletno za malenkost nižja (-1,4 %). V primerjavi z januarjem 2020 je bila industrijska poraba nižja za 4,7 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 2 %. Razloge za nižji poslovni odjem v primerjavi z obdobjem pred epidemijo lahko zelo verjetno pripišemo težavam v dobavnih verigah in povečani odsotnosti zaposlenih zaradi hitrega širjenja različice omikron. Gospodinjska poraba je bila januarja zaradi karanten, izolacij in dela od doma za 7,4 % višja kot januarja 2020.