Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del januarja še povečala. Po močni okrepitvi v začetku leta 2022 je vrednost del večino leta ostala na podobni ravni, proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta pa se je zopet močno povečala in bila januarja medletno višja za 27 %. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala gradnja stavb, predvsem stanovanjskih. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je januarja znašal 12 %, kar je manj kot v povprečju leta 2022.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila januarja aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 10 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 17 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanje rudnin in kamnin je bila proizvodnja januarja za 1 % nižja kot pred letom, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 3 %. 
 

Januarja je bila medletna rast števila delovno aktivnih podobna kot prejšnje mesece (1,9-odstotna). Najvišja je bila v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek januarja 78-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %) kot posledica zaposlovalnih agencij.

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih primanjkljaj v vrednosti 218,9 mio EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa presežek v vrednosti 1,7 mrd EUR. K zniževanju presežka in prehodu v primanjkljaj je največ prispeval blagovni saldo (letni primanjkljaj v trgovinski bilanci se od marca lani povečuje), saj je bila rast uvoza blaga višja od izvoza. Povečali so se neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno višji predvsem zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko in več plačanih carin v proračun EU, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi manj prejetih sredstev državnega sektorja iz tujine. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev.

Poraba plina je bila v prvi polovici marca za okoli 13 % manjša od povprečne porabe v enakem obdobju prejšnjih petih let. Manjšo porabo plina povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na ponovno nekoliko večjo razliko od povprečne porabe plina kot v februarju pa je vplivalo tudi toplejše vreme. Po predhodnih podatkih je bila poraba plina glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let od 1. avgusta 2022 do 16. marca 2023 manjša prav tako za 13 %. Do 31. marca (celotno obdobje priporočenega zmanjšanja po uredbi EU) bo zmanjšanje porabe verjetno le nekoliko pod priporočilom EU o vsaj 15-odstotnem zmanjšanju. Od avgusta lani do januarja letos se je poraba plina v Sloveniji glede na primerljivo preteklo petletno obdobje zmanjšala za 14 %,v EU pa za petino. 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila februarja medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 6,7 %), po naši oceni zaradi nižje porabe energetsko intenzivnega dela gospodarstva kot posledice visokih cen elektrike. Nižja kot pred letom (za 1,1 %) je bila februarja tudi poraba gospodinjstev, ocenjujemo, da zaradi varčnejše rabe energije in tudi manjše prisotnosti ljudi na domu kot v enakem obdobju lani, ko smo imeli izrazit porast okužb s covid-19 in v veljavi ukrepe za njihovo zajezitev. Malenkost nižja (za 1,8 %) je bila februarja tudi medletna poraba malih poslovnih odjemalcev.