Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 13. do 17. maja 2024: bruto domači proizvod, vrednost davčno potrjenih računov, poraba elektrike po odjemnih skupinah in drugi grafi

Medletna gospodarska rast v Sloveniji je bila v prvem letošnjem četrtletju (2,1 %) podobna kot v zadnjem lanskem; podprta je bila z zasebno in državno potrošnjo. Rast investicij se je po visokih rasteh v preteklem letu upočasnila, skupni izvoz je ostal medletno nižji, blagovni pa je presegel lansko raven. Rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov, ki je bila v zadnjem mesecu okoli 4-odstotna, nakazuje nadaljevanje medletne rasti zasebne potrošnje tudi v drugem četrtletju. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila v prvem četrtletju (okoli 1,4 %) zaradi metodološke spremembe višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem četrtletju medletno povečal, k čemur je največ prispeval saldo blagovne menjave. Medletni upad porabe elektrike na distribucijskem omrežju je bil aprila ob več delovnih dneh nekoliko manjši kot prejšnje mesece. 
 

BDP je v prvem letošnjem četrtletju stagniral, medletno pa je bil višji za 2,1 % (nedesezonirano). Potrošnja gospodinjstev je bila medletno večja za 0,9 %. Gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila (5,1 % medletno), predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir). Rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu umirila (0,6 % medletno), podobno tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu. Po močno negativnem prispevku v lanskem letu, je tokrat prispevek zalog (0,1 o. t.) pozitivno prispeval k rasti bruto investicij. Že drugo četrtletje zapored se tekoče krepita izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, ki sta bila tudi medletno višja. Skupni izvoz blaga in storitev se je zaradi upada izvoza storitev zmanjšal za 0,6 %, skupni uvoz pa za 0,9 %, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 0,2 o. t.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 28. aprilom in 11. majem medletno večja za 7 %. Različna razporeditev velikonočnih in prvomajskih praznikov v letošnjem ter lanskem letu je vplivala na nihanja medletnih rasti v nekaj zadnjih 14-dnevnih obdobjih. V povprečju zadnjih dveh je bila rast okoli 4-odstotna, kar je podobno kot v povprečju vseh preteklih obdobij letošnjega leta. Podobna je v povprečju zadnjih dveh obdobij ostala tudi medletna rast prodaje v trgovini (4 %), kjer je izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Rasti prodaje v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili sta bili okoli 5-odstotni, prodaja v trgovini na debelo pa je ostala medletno manjša. Skupna medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo je ostala visoka; v povprečju zadnjih dveh obdobij je bila 10-odstotna. 

Medletni upad porabe elektrike na distribucijskem omrežju je bil aprila nekoliko manjši tudi zaradi več delovnih dni. Ob treh delovnih dnevih več je bila industrijska poraba aprila medletno višja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa le malenkost nižja (za –0,9 %). Poraba gospodinjstev je bila aprila medletno nižja za 6,9 %, k čemur so delno prispevali tudi pogosti izklopi zaradi vzdrževalnih del in izpadi zaradi snega.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno znižala. V prvem četrtletju je bila tako za 3 % nižja kot v prvem četrtletju lani. Aktivnost se je najbolj znižala v gradnji stavb (za 7 %). 
Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 11 o. t.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem letošnjem četrtletju medletno povečal. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno povečal, uvoz pa zmanjšal, izboljšali so se tudi pogoji menjave, kot posledica nadaljnjega upada cen energentov in cen industrijskih proizvodov. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi nominalnega blagovnega salda (261 mio EUR) v prvem četrtletju količinska in cenovna gibanja prispevala podobno. Storitveni presežek je bil medletno manjši predvsem zaradi manjšega presežka pri menjavi transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil podoben kot v enakem obdobju lani. Manjši primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manjših neto odlivov transferjev državnega sektorja v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 3,1 mrd EUR (4,6 % ocenjenega BDP).
 

Marca se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih dveh mesecih letos in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast je bila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, dodatno pa je na povečanje vplivala tudi omenjena sprememba definicije delovno aktivnih. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil marca 15,6-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).