Razmere na trgu dela so se v začetku leta nadalje izboljšale. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še povečalo – najbolj v gradbeništvu, prometu in predelovalnih dejavnostih. Gibanja na trgu dela so še naprej zaznamovana s pomanjkanjem delovne sile ob visokem povpraševanju po delu, kar se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest in povečevanju zaposlovanja tujcev. Število registriranih brezposelnih se je v prvih štirih mesecih še naprej zmanjševalo, a ob že nizki ravni brezposelnosti počasneje kot predhodna leta. Konec aprila jih je bilo 73.965 oz. 5,8 % manj kot leto prej.

Rast plač se je v prvih treh mesecih letos skladno s pričakovanji nadalje okrepila. V zasebnem sektorju je k rasti poleg konjunkturnih in demografskih dejavnikov (dobri poslovni rezultati podjetij, postopna rast produktivnosti, pomanjkanje delovne sile in s tem povezan pritisk na rast plač) prispeval še dvig minimalne plače. Plače so se najbolj povišale v trgovini, gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, torej v dejavnostih z največjim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Rast plač v javnem sektorju pa je bila v prvem četrtletju posledica visoke rasti v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače.

Ob znatnih mesečnih nihanjih se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju nadalje povečala. Po visoki rasti v februarju, se je vrednost opravljenih gradbenih del marca sicer znižala, a je ostala na visoki ravni. V prvem četrtletju se je nadaljevala rast v gradnji inženirskih objektov, kar povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij. Nadaljevala se je tudi rast gradnje stavb. V stanovanjski gradnji to povezujemo z visokim povpraševanjem po stanovanjih in pomanjkanjem gradnje v preteklih letih, v gradnji nestanovanjskih stavb pa predvsem z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij. Visoka rast aktivnosti se ob znakih pomanjkanja delovne sile odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008. Vrednosti kazalnikov pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se na začetku leta prav tako okrepile, najintenzivneje pri stanovanjskih stavbah.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem četrtletju medletno še povečal. K medletno višjemu presežku je največ prispeval višji blagovno-storitveni presežek. K temu so večinoma prispevali količinski dejavniki (višja rast izvoza kot uvoza), rast uvoznih cen pa je presegla rast izvoznih cen (poslabšani pogoji menjave). Presežek se je dodatno okrepil zaradi nadaljnjega nižanja primanjkljaja primarnih dohodkov, predvsem neto plačil obresti. To je bila posledica nižjih stroškov financiranja dolga državnega sektorja in neto priliva obresti v zasebni sektor zaradi znantnega znižanja zunanjega dolga poslovnih bank in večjih finančnih naložb v tuje vrednostne papirje. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov so v prvem četrtletju zaznamovala predsem višja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.