Aprila je bila medletna rast števila delovno aktivnih (v nadaljevanju DA) enaka kot prejšnji mesec (2,9 %) in nekoliko nižja kot v začetku leta. Zelo visoka je ostala v gostinstvu in tudi v gradbeništvu. Rast števila DA je ob konjunkturi ponovno v veliki meri povezana z delovno aktivnostjo tujcev, ki so k skupni medletni rasti aprila prispevali 58 %. Nadaljuje se tudi rast deleža tujcev med vsemi DA, v zadnjem letu se je povečal za 1,3 o. t. na 13,1 % (aprila 2022). To je v veliki meri povezano s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je (glede na visoke stopnje prostih delovnih mest) največje v gradbeništvu, gostinstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Po deležu tujcev med dejavnostmi sicer izstopajo gradbeništvo (46 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (25 %). 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost aprila znižala, a ostala višja kot lani. Po močni okrepitvi gradbene aktivnosti v začetku letošnjega leta, se je vrednost del marca in aprila na mesečni ravni znižala, a ostala višje kot v primerljivih mesecih lani. V primerjavi s preteklimi leti po rasti aktivnosti izstopa gradnja stavb, aktivnost se je okrepila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela …) pa je aktivnost nižja. 
Še naprej se povišujejo stroškovni pritiski. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil aprila 22-odstoten, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu, je maja 69 % podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, 40 % podjetij pa pomanjkanje materiala. Oba kazalnika sta se močno povečala v zadnjem letu in sta na najvišjih ravneh v zadnjih dvajsetih letih.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je tudi aprila znižal, večinoma zaradi gibanj v blagovni menjavi. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 379,7 mio EUR (0,7 % ocenjenega BDP). K medletno nižjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval blagovni saldo, ki se je konec lanskega leta iz presežka prevesil v primanjkljaj. To povezujemo predvsem s hitrejšo realno rastjo uvoza, podprto s krepitvijo domače potrošnje ter z naraščajočimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, ki zaradi razmeroma toge narave povpraševanja poslabšujejo blagovno bilanco. Višji je bil tudi primanjkljaj primarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev, deloma pa tudi višjih vplačil tradicionalnih lastnih sredstev v proračun EU. Storitveni presežek pa se še povečuje, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje omejitev za širjenje koronavirusa) ter v menjavi ostalih poslovnih storitev (sproščanje omejitev pri poslovanju). Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem medletno nižja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 29. majem in 11. junijem ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 18 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 21 %. K podobni medletni rasti kot v prejšnjih dveh tednih je največ prispevala 12-odstotna nominalna rast prodaje v trgovini, kjer se sicer izda okoli tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. K rasti je pomembno vplivala tudi 78-odstotna nominalna rast prodaje v gostinstvu (predvsem zaradi visoke rasti pri nastanitvah), ki pa je bila zaradi nadaljevanja odpravljanja omejitev pri poslovanju v lanskem juniju precej nižja kot v preteklih tednih.

Maja sta bili porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev medletno višji, za enakim obdobjem iz leta 2019 pa sta malenkost zaostajali. Industrijska poraba je bila maja medletno višja za 1,8 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 6,7 %; slednje predvsem zaradi lanskih omejitvenih ukrepov v trgovini in storitvenih dejavnostih. Gospodinjska poraba je bila maja zaradi boljših epidemičnih razmer in manjšega obsega dela od doma za 5,2 % nižja kot pred letom. V primerjavi z majem 2019 je bila poraba malega poslovnega odjema nižja za 1,9 %, industrijska poraba pa za 0,5 %, kar povezujemo zlasti z nestabilnimi razmerami na področju dobav materialov in energetsko krizo. Gospodinjska poraba pa je bila maja podobna kot v enakem obdobju leta 2019.