Gradbena aktivnost se je novembra lani na mesečni ravni precej okrepila, a ostala na nižji ravni kot pred letom. Gradbena aktivnost, ki se je lani do jeseni postopoma zniževala, se je novembra okrepila za 10 %. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila novembra za 4 % nižja kot novembra 2023, v prvih enajstih mesecih skupaj pa je bila nižja za 10 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 14 %) in v gradnji stavb (za 13 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (za 4 %). 
Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih enajstih mesecih lanskega leta za 7 % nižji kot v primerljivem obdobju leto pred tem, odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, pa so bili nižji za kar 24 %.

Število delovno aktivnih oseb se je novembra lani malenkost povečalo (desezonirano). Njihovo število od druge polovice leta 2023 (z izjemo vpliva metodološke spremembe v začetku leta 2024) ostaja podobno, gibanja po dejavnostih pa se razlikujejo. Rast števila delovno aktivnih se je novembra lani nadaljevala v javnih storitvah, najbolj izrazito v zdravstvu in socialnem varstvu. Število delovno aktivnih v gradbeništvu ob medletno nižji aktivnosti in še vedno prisotnem pomanjkanju usposobljenih delavcev stagnira. Tudi v tržnih storitvah število stagnira, v predelovalnih dejavnostih pa se postopno nekoliko zmanjšuje (vse desez.). Medletna rast skupnega števila delovno aktivnih je bila tako novembra lani (1,1 %) podobna kot v prejšnjih mesecih. V prvih enajstih mesecih leta 2024 pa je bilo njihovo število za 1,2 % večje kot v predhodnem letu. Med delovno aktivnimi se še naprej povečuje število tujih državljanov, število državljanov Slovenije pa se, sicer zelo počasi, zmanjšuje, kar je posledica upokojevanja. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil novembra lani 15,9-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot v predhodnem letu. Po deležu tujih državljanov so izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v prvih enajstih mesecih leta 2024 znašal 3,3 mrd EUR in je bil za 0,5 mrd EUR višji kot v enakem predhodnem obdobju. K medletni spremembi salda tekočega računa je ob hitrejši rasti izvoza od uvoza blaga največ prispeval blagovni saldo. Nadalje se je nekoliko povečal storitveni presežek, zlasti v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev, deloma pa tudi v menjavi nekaterih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaja v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila nižja. Prvi se je znižal zaradi manjših neto plačil davkov na proizvodnjo in uvoz ter večjih neto prejetih obresti od finančnih naložb v vrednostne papirje ter za vloge na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je večinoma izhajal iz manjših vplačil v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju 2024 nekoliko zmanjšal (desezonirano). Skupni obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je zmanjšal pri prevozih, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), naraščanje prevozov po tujini pa se je ustavilo. Delež prevoza po tujini v skupnih prevozih se je povečal na okoli 49 % in znova postal primerljiv s predkovidnim. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za 1 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 pa za 16 %. Železniški prevoz blaga se je, po rasti v drugem četrtletju 2024, v tretjem spet malo zmanjšal. Medletno je ostal višji (za 3 %), glede na enako četrtletje v letu 2019 pa je zaostajal podobno močno kot cestni prevozi.