Grafi tedna

Število delovno aktivnih oseb je bilo tudi avgusta podobno kot pred letom, gibanja med dejavnostmi pa se še naprej precej razlikujejo. V dejavnostih zasebnega sektorja izstopa medletni upad v delovno intenzivnih dejavnostih, predvsem v trgovini (–1,4 %) in predelovalnih dejavnostih (–1,1 %), v slednjih se sicer v zadnjih mesecih postopoma umirja. Rast pa beležijo zlasti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,8 %). V dejavnostih javnih storitev se število delovno aktivnih še naprej povečuje, izraziteje v zdravstvu in socialnem varstvu (3,4 %). Z vidika strukture skupno število delovno aktivnih ohranja predvsem rast zaposlovanja tujih državljanov (medletno 3,4 % več), ki se od začetka leta postopoma krepi, medtem ko število državljanov Slovenije še naprej upada (–0,6 %). Pomanjkanje delavcev ob tem ostaja ena glavnih omejitev poslovanja, zlasti v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.

Vrednost gradbenih del se je avgusta močno znižala in bila ob visoki lanski osnovi le še 4 % višja kot avgusta lani, medletna rast cen gradbenih storitev pa je ostala visoka. Po močni krepitvi v začetku letošnjega leta je vrednost opravljenih gradbenih del sredi leta precej nihala, avgusta močno navzdol (tekoče za 5 %). Hkrati je bila zaradi močnega pospeška gradbene aktivnosti v drugi polovici lanskega leta medletna sprememba avgusta precej manjša: v prvi polovici leta je bila vrednost  opravljenih del za 23 % višja kot v enakem obdobju lani, avgusta pa le še za 4 %. 
Letos so se cene v gradbeništvu medletno precej povišale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je avgusta znašal 6,6 %, deflator dodane vrednosti v gradbeništvu pa se je v drugem četrtletju povišal na 7,2 % (novejši podatki še niso na voljo). Visoka vrednost deflatorja dodane vrednosti nakazuje, da cene gradbenih storitev naraščajo hitreje od vhodnih stroškov oziroma da se ob močnem povpraševanju povečujejo marže v gradbeništvu.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih dvanajstih mesecih (do avgusta) znašal 2,7 mrd EUR (3,6 % ocenjenega BDP), kar je za 484,1 mio EUR manj kot v enakem predhodnem obdobju. K tej spremembi je največ prispeval višji letni blagovni primanjkljaj, večinoma zaradi nižjega presežka v menjavi z državami nečlanicami EU. Ocenjujemo, da so k poslabšanju trgovinske bilance (917 mio EUR) količinska gibanja prispevala 577 mio EUR, pogoji menjave pa 340 mio EUR. Tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov se je povečal, predvsem zaradi večjih plačil v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost. Storitveni presežek pa se je povečal, in sicer najbolj v menjavi zavarovalniških storitev, saj slovenska zavarovalnica na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj povečuje obseg poslovanja in s tem povezanih storitev. Višji presežek je bil tudi v menjavi transporta. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji, večinoma zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička), deloma pa zaradi višjih prihodkov slovenskih delavcev od dela v tujini.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila septembra medletno višja za 3,8 %. Med posameznimi skupinami odjemalcev je bila industrijska poraba višja za 4,2 %, poraba ostalih poslovnih odjemalcev za 3,3 %, poraba gospodinjstev pa za 3,6 %.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, ki se je od leta 2022 večinoma zmanjševal, se tudi v drugem četrtletju 2026 tekoče ni vidneje spremenil. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov se je obseg prevozov po tujini še zmanjšal (za 3 %) in je za letom 2019 zaostajal bolj kot obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet). Ta se je tekoče povečal za 4 %. Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih je s 43 % ostal manjši kot pred epidemijo (50 % v drugem četrtletju 2019). Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije so bili, v nasprotju s cestnimi, zaradi močne rasti v prvem četrtletju medletno precej višji, za 8 % (v cestnem prometu nižji za 3 %), a so prav tako še vedno močno, za desetino, zaostajali za primerljivim obsegom prevozov iz leta 2019.