Poglabljanje medletnega upada tedenske porabe elektrike, ki se je začelo v sredini septembra, se je nadaljevalo tudi v začetku oktobra. Tedenska poraba elektrike je bila v prvem tednu oktobra medletno nižja za 8 % (teden prej za 5 %). Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je imela podoben medletni upad Avstrija (-9 %), medtem ko je bil upad na Hrvaškem in v Franciji manjši (-2 oz. -4 %). Drugje je poraba presegala lansko raven, v Italiji za 5 %, v Nemčiji pa za 2 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah se je v prvi polovici oktobra spet povečal, a ostaja nekoliko manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je opazneje krepil od sredine junija do sredine avgusta. Nato je ponovno upadel in se ohranjal okoli 10 % pod primerljivo lansko ravnjo do začetka oktobra, ko se je začel ponovno postopno krepiti. V drugem tednu oktobra je za 5 % zaostajal za primerljivo lansko ravnjo, pri čemer je bil medletno najnižji obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil, za 7 %, obseg domačih pa je bil medletno nižji za 2 %.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je zaradi ukrepov za zajezitev epidemije v EU v drugem četrtletju 2020 močno zmanjšal, upad obsega železniškega prometa pa je bil manjši. Slovenski cestni prevozniki skoraj devet desetin prevozov opravijo v drugih državah. Upad obsega cestnih prevozov, ki se je začel v prvem četrtletju, se je, ob omejenem čezmejnem pretoku zaradi zajezitvenih ukrepov po državah, nadaljeval tudi v drugem. Bolj, za 22 %, je medletno upadel obseg cestnega prevoza naših prevoznikov po tujini. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je znižal za 10 %. Zajezitveni ukrepi so imeli manjši vpliv na obseg prevozov blaga po železnici, ki pa se je zniževal že nekaj četrtletij pred epidemijo. 

Zaposlenost je avgusta ostala na podobni ravni kot predhodna dva meseca, število brezposelnih pa se je septembra zmanjšalo. Število delovno aktivnih je bilo avgusta medletno manjše za 1,6 %, kar je podobno kot v zadnjih mesecih. Z največjim medletnim padcem še naprej izstopajo druge raznovrstne dejavnosti (-11,6 %) in gostinstvo (-6,2 %), nadpovprečen pa je tudi padec v predelovalnih dejavnostih (-3,7 %) Konec septembra je bilo brezposelnih 83.766 oseb oz. 5 % manj kot konec avgusta. K postopnemu zmanjševanju števila v zadnjih mesecih, so poleg krepitve gospodarske aktivnosti prispevali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest. Medletno je bilo število brezposelnih konec septembra večje za 20 %. 

Po zniževanju v pomladanskih mesecih, se je julija in avgusta gradbena aktivnost okrepila. Glede na februar, zadnji mesec pred izbruhom epidemije, je bila avgusta aktivnost nižja za 13,9 %. V primerjavi z letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej nižja v gradnji nestanovanjskih stavb, v gradnji inženirskih objektov na približno enaki ravni, višja pa v gradnji stanovanjskih stavb (kjer pa so podatki za zadnje mesece manj zanesljivi). Kratkoročni obeti ostajajo ugodni v gradnji inženirskih objektov, slabše pa kaže gradnji stavb, predvsem nestanovanjskih. V zadnjem letu se je zaloga pogodb v gradnji inženirskih objektov okrepila za več kot 50 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa ostala približno nespremenjena. Z izdanimi gradbenimi dovoljenji načrtovana skupna površina stavb je bila v zadnjih mesecih še vedno nižja kot v istem obdobju lani. Skupna površina nestanovanjskih stavb je bila nižja za 12 %, stanovanjskih pa za 6 %. 

Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so se na tekočem računu plačilne bilance odrazili na segmentu menjave blaga in storitev ter na primarnih dohodkih. Presežek tekočega računa, ki se je avgusta znižal, ostaja na visoki ravni, saj je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3 mrd EUR (6,5 % ocenjenega BDP). Kljub nadaljnjemu povečanju blagovnega presežka je k medletno nižjemu presežku tekočih transakcij prispeval predvsem nižji storitveni presežek zaradi zmanjšanja storitvene menjave kot posledica koronakrize (izvoza bolj kot uvoza), zlasti v segmentu potovanj in transportnih storitev. Ob tem velja omeniti, da je bilo povečanje blagovnega presežka posledica večjega realnega padca uvoza blaga od izvoza in izboljšanja pogojev menjave. Medletno višji je bil primanjkljaj primarnih dohodkov, večinoma zaradi višjih neto prilivov dohodkov od lastniškega kapitala neposrednih naložb. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov so znova zaznamovala manjša vplačila v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka.