Poraba zemeljskega plina je bila novembra za 11 % nižja od primerljive povprečne v prejšnjih petih letih, potem ko je bila oktobra ob neobičajno toplem vremenu nižja za več kot 21 %. Na znižanje vplivajo ukrepi za varčno rabo, sprejeti na ravni EU, del industrije pa se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo. Potem ko je v drugi polovici oktobra k nižji porabi dodatno prispevalo toplejše vreme, so bolj običajne novembrske temperature razliko do primerljive porabe plina v prejšnjih letih zmanjšale. Države EU so pred zimo sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina, napolnjenost pa se sedaj ob večji porabi že znižuje. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 15. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 14 %, kar je malenkost manj od priporočila EU za obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Novembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, kot že nekaj predhodnih mesecev, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8 %), po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi preoblikovala proizvodne procese in uvedla sodobnejše tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja je bila novembra tudi gospodinjska poraba (za 4,2 %), najverjetneje zaradi varčnejše rabe energije in manjšega obsega dela od doma. Bistveno manj pa se je znižala poraba malih poslovnih odjemalcev, ki je bila novembra za 0,9 % nižja kot pred letom.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 27. novembrom in 10. decembrom 2022 ob visoki rasti cen medletno in glede na enako obdobje leta 2019 višja za 15 %. K medletni rasti, ki je bila podobna kot v preteklih dveh tednih, je največ prispevala 14-odstotna nominalna rast v trgovini, kjer je bilo izdanih skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembneje vplivala tudi visoka nominalna rast prodaje v gostinstvu (skupaj 34 %, pri strežbi pijač in hrane 39 %), ki je bila predvsem posledica nižje lanske osnove.

Po več letih presežka je saldo na tekočem računu plačilne bilance letos približno uravnotežen. Presežek tekočega računa plačilne bilance je v prvih desetih mesecih znašal 56,8 mio EUR in bil opazno nižji kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 2,1 mrd EUR. K znižanju je največ prispevala blagovna menjava, saj je bila ob poslabšanih pogojih menjave realna rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Visoke rasti cen energentov in drugih primarnih surovin ter cen industrijskih proizvodov so precej poslabšale pogoje menjave (za 2,9 %) in povečale stroške poslovanja nefinančnih družb (podjetij). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in več plačanih letošnjih carin v proračun EU kot posledica uvoza električnih vozil za celoten trg EU (Luka Koper). Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitveni presežek pa se je povečal, zlasti v menjavi potovanj in menjavi transportnih storitev v povezavi z rastjo mednarodne menjave blaga.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila oktobra gradbena aktivnost znatno višja kot lani. Po močni okrepitvi v začetku letošnjega leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na podobni ravni, oktobra pa se je ponovno povečala in bila za 54,6 % višja kot oktobra lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. V prvih desetih mesecih je bila gradbena aktivnost medletno višja za 29 %, ob tem pa nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast, razlika je bila največja v zadnjem mesecu. Po podatkih DDV je bila v prvih desetih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo na tako visoko rast. V dejavnosti »Pridobivanje rudnin in kamnin« je bila proizvodnja oktobra le za 3,9 % višja kot oktobra lani, v proizvodnji »nekovinskih mineralnih izdelkov« pa je bila celo za 7,6 % nižja.

Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil oktobra že 77 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,3 o. t. na 13,8 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih desetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,6 %.