Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skrčenju v drugem četrtletju julija nadalje zmanjšala. Krčenje je bilo v zadnjih mesecih intenzivnejše v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki proizvajajo predvsem proizvode za vmesno porabo, večinoma za izvoz, in so hkrati večinoma energetsko intenzivnejše. Julija se je nadaljevalo tudi upadanje proizvodnje srednje visoko in nizko tehnološko zahtevnih panog. Po rasti v predhodnih mesecih je navzdol zanihala tudi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog. V primerjavi s prvimi sedmimi meseci lani je proizvodnja za 2,4 % manjša kot pred letom. Višja kot pred letom je v vseh tehnološko zahtevnejših panogah (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme, proizvodnja el. naprav, proizvodnja drugih strojev in naprav, proizvodnja vozil in plovil), z izjemo energetsko intenzivne kemične industrije, kjer je bil medletni padec največji (za 22,9 %). Drugi največji je bil upad v prav tako energetsko intenzivni papirni industriji (za 17,5 %), manjša kot pred letom je bila tudi proizvodnja v večini ostalih tehnološko manj zahtevnih panog.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija znižala, a je bila še vedno znatno višja kot lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta, je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila medletno večja za 23 %. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika, največ v specializiranih gradbenih delih (za 38 %), v gradnji inženirskih objektov za 20 % in v gradnji stavb za 17 %. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih sedmih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 12 o. t.
 

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je julija nadalje povečal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,1 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa je bil primanjkljaj v vrednosti 151,9 mio EUR. K tej spremembi je največ prispeval blagovni saldo (letni primanjkljaj v trgovinski bilanci se od februarja letos znižuje), saj je ob šibki rasti izvoza uvoz blaga upadel. Nadalje se je povečal tudi storitveni presežek, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev, pa tudi v menjavi ostalih storitev – največ gradbenih storitev, deloma pa tudi storitev z višjo dodano vrednostjo (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, storitve raziskav in razvoja ter finančne storitve). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno višji predvsem zaradi večjega povečanja prihodkov tujcev na delu v Sloveniji od prihodkov slovenskih delavcev v tujini. Poleg tega so bili večji tudi neto odlivi dohodkov od lastniškega kapitala (dividende in dobički).

Avgusta je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba se je medletno znižala za 12 %, kar je nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Poglobitev upada pripisujemo tudi poplavam in njihovemu vplivu na proizvodne procese nekaterih podjetij. Medletni upad porabe je bil prav tako nekoliko izrazitejši pri malih poslovnih odjemalcih  (2,8 %). Pri gospodinjstvih je bil medletni upad (0,5 %) manjši kot v prejšnjih mesecih, kar bi lahko bilo povezano tudi z večjo porabo elektrike zaradi sušenja prostorov po poplavah.