Industrijska poraba elektrike je bila septembra podobna kot v enakem obdobju leta 2019 in 2020, poraba malega poslovnega odjema pa je zaostajala. Potem, ko je bila julija in avgusta industrijska poraba v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 nižja (za 4,9- oz. 3,4 %), je bila septembra zopet podobna; podobna je bila tudi gospodinjska poraba. Poraba malega poslovnega odjema, ki za primerljivim obdobjem iz leta 2019 zaostaja že od začetka epidemije, je bila septembra nižja za 4,9 % (julija za 3,3 %, avgusta za 5,3 %). V primerjavi z lanskim septembrom je bila industrijska poraba približno enaka, porabi malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev pa sta bili nižji za 1,4 %.

Gradbena aktivnost se je avgusta povišala, a bila še naprej nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesečni ravni povišala za 1,4 %, medletno pa je bila nižja za 6,8 %. Ob izrazitih mesečnih nihanjih se aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta, podobno v gradnji stanovanjskih stavb. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se aktivnost znižuje.  Zaloge pogodb so v prvi polovici leta naraščale in presegale ravni izpred leta, avgusta pa so se močno znižale in bile tudi medletno nižje. 
Cene v gradbeništvu so se zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile še nadalje povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil avgusta na ravni 8 %, kar je največ po letu 2005.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se v zadnjih mesecih ni bistveno spremenila. V primerjavi z enakim obdobjem lani je proizvodnja predelovalnih dejavnosti zabeležila precejšnjo rast, višja pa je bila tudi kot v obdobju pred epidemijo. Najvišja je bila medletna rast v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, k čemur je največ prispevala proizvodnja kovinskih izdelkov. Visoka je bila tudi v srednje visoko zahtevnih panogah, ki so ob razmahu epidemije v prvi polovici lanskega leta tudi najbolj upadle. Medletno manjša je bila le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, kjer je bil rezultat nekoliko slabši tudi v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je avgusta znova znižal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 3 mrd EUR oziroma 5,9 % BDP. K medletno nižjemu presežku je največ prispeval nižji blagovni presežek, kar povezujemo s poslabšanimi pogoji menjave (višja rast uvoznih od izvoznih cen).  Medletno nižji je ostal tudi storitveni presežek, predvsem zaradi manjšega presežka pri potovanjih. Nadalje se sicer povečuje presežek v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev, storitev raziskav in razvoja ter gradbenih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji, večinoma zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko. Pri primarnih dohodkih so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg in neto plačila dohodkov od lastniškega kapitala. Nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, in sicer zaradi več prejetih sredstev državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada in tudi večjih prilivov tekočih transferjev zasebnega sektorja.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2021 še naprej krepil in precej presegel raven iz primerljivega obdobja leta 2019, obseg železniškega pa je bil nekoliko nižji. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je obseg cestnih prevozov naših prevoznikov po tujini povečal za 4 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa za 8 %. Medletno se je ob nizki lanski osnovi obseg cestnega prometa povečal za skoraj tri desetine. Medletno višji je bil tudi železniški prevoz blaga (za skoraj desetino), v primerjavi z enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je za nekaj odstotkov zaostajal.