Po umirjanju v drugi polovici lanskega leta je bila rast izvoza januarja precej visoka, nadaljevala se je tudi visoka rast uvoza. Na lansko umiritev je ob umirjanju rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala nižja rast večine ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, izraziteje pa tudi izvoz vozil (zaradi izpetja enkratnega dejavnika). Precej pa se je okrepil izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nekaterih primarnih izdelkov, ocenjujemo, da tudi na začetku leta. Na rast uvoza pa je vplivala predvsem nadaljnja rast uvoza izdelkov za široko porabo, saj se je rast uvoza izdelkov za vmesno potrošnjo in investicije proti koncu lanskega leta močno upočasnila.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po skromni krepitvi v drugi polovici lanskega leta v začetku letošnjega precej povečal. Najbolj v proizvodnji visoko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila medletno več kot petino višja (po naši oceni je k temu največ prispevala farmacevtska industrija). Na gibanje proizvodnje motornih vozil in večine vmesnih proizvodov, predvsem za evropsko avtomobilsko industrijo, pa vplivata izpetje vpliva enkratnega dejavnika začetka proizvodnje novega osebnega vozila v 2017, ki je bil v prvih mesecih lani še močno prisoten, in sprememba globalnega standarda merjenja izpuhov in porabe septembra lani. V teh panogah je bila proizvodnja januarja nižja ali podobna kot pred letom.

Vrednost del v gradbeništvu se je januarja po decembrskem znižanju ponovno povečala. Aktivnost se je povečala v vseh treh segmentih (inženirski objekti, stanovanjske in nestanovanjske stavbe), v nekoliko daljšem obdobju (enega leta) pa najbolj v gradnji inženirskih objektov.
Kazalniki pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se januarja tako kot proti koncu lanskega leta znižali. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila januarja tako nižja kot pred letom.

Medletna rast plač je bila januarja opazno višja. V zasebnem sektorju je k rasti poleg konjunkturnih dejavnikov, kot so nizka brezposelnost in s tem povezani vplivi pomanjkanja delovne sile ter dobri poslovni rezultati, prispeval še dvig minimalne plače. Plače so se najbolj povečale v dejavnostih, kjer sicer najbolj primanjkuje delovne sile in kjer so pogoste zaposlitve s podpovprečno plačo (v trgovini, prometu, gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih). Na rast plač v javnem sektorju pa je vplivala visoka rast v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta, v manjši meri pa tudi višja minimalna plača.