Marca je industrijska poraba elektrike še vedno zaostajala za primerljivim obdobjem pred epidemijo, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja. Industrijska poraba je bila marca medletno skoraj povsem enaka, prav tako tudi gospodinjska poraba. Poraba malega poslovnega odjema pa je bila marca pretežno zaradi nizke lanske osnove medletno višja za 12,3 %. V primerjavi z marcem 2019 je bila poraba malega poslovnega odjema višja za 2,8 %, k čemur sta poleg februarske sprostitve zajezitvenih ukrepov pripomogla tudi dva delovna dneva več. Kljub slednjemu pa je bila industrijska poraba za približno 1 % nižja kot marca 2019, zelo verjetno kot posledica dobavnih težav in pomanjkanja surovin. Gospodinjska poraba je bila marca zaradi še vedno prisotnega dela od doma nekaterih zaposlenih in okužb s covidom-19 za 8,5 % višja kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je februarja drugi mesec zapored upadla. Ob nadaljevanju motenj v dobavnih verigah se je obseg proizvodnje v primerjavi z januarjem zmanjšal v visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, v srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je nekoliko povečal. Medletno so predelovalne dejavnosti z 2,4 % dosegle najnižjo rast od lanskega oktobra, pri čemer se je obseg proizvodnje najbolj povečal v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je upadel. K temu padcu je največ prispevala avtomobilska industrija, kjer je bil medletni upad največji od lanskega septembra (22,1 %), negativna pa sta bila tudi prispevka proizvodnje električnih naprav ter drugih strojev in naprav.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost februarja povečala. Po postopnem zniževanju gradbene aktivnosti lani se je v začetku letošnjega leta vrednost del povečala in februarja ob ugodnih vremenskih razmerah presegla vrednost iz lanskega februarja za 32,3 %. V začetku leta se je aktivnost po daljšem času povečala v gradnji nestanovanjskih stavb; to je tudi segment gradbeništva, ki se je lani najbolj skrčil. Aktivnost se je povečala tudi v gradnji stanovanjskih stavb in inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih pa je ostala na ravni iz konca lanskega leta. 
Še naprej se povečujejo stroškovni pritiski. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil februarja 15 %, kar je največ v zadnjih 20 letih. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je marca dve tretjini podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, 30 % podjetij pa pomanjkanje materiala, kar je prav tako v obeh primerih najvišje v zadnjih 20 letih.
 

Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 1,1 mrd EUR (2,0 % ocenjenega BDP). K medletno nižjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval blagovni saldo, ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj. To povezujemo z naraščajočimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, saj so uvozne cene v zadnjih mesecih naraščale precej hitreje od izvoznih. Višji je bil tudi primanjkljaj primarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi potovanj ter v menjavi ostalih poslovnih storitev. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem medletno nižja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2021 drugič zapored nekoliko znižal, obseg železniškega pa malenkost zvišal. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno znižal predvsem zaradi znižanja prevoza po tujini, obseg prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa se je zvišal. V primerjavi z enakim četrtletjem 2019 je bil obseg cestnih prevozov za 1 % višji (prevoz po tujini za desetino nižji, ostali omenjeni prevoz pa za več kot toliko višji). Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na isto četrtletje v letu 2019 za 3 % nižji. V letu 2021 je bil obseg cestnih prevozov glede na leto 2019 višji za 4 %, obseg železniških pa nižji za skoraj 7 %.