Poraba zemeljskega plina je bila v avgustu za  14 %, v septembru pa za 11 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke večje. Poraba plina se je glede na preteklo petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujemo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji. V oktobru se običajno z začetkom kurilne sezone poraba plina precej poveča, kljub vladnemu ukrepu omejitve povišanja cen plina pa je tudi pri gospodinjstvih med energetsko krizo pričakovati njegovo varčnejšo rabo. Po uredbi Sveta EU naj bi od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 vse države članice EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 %. V Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od začetka letošnjega avgusta do 18. oktobra 2022 poraba nižja za 14,8 %.

Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja za 4,4 %. Glavni razlog je bila nižja industrijska poraba (– 5,1 %), kar je po naši oceni predvsem posledica nižje porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost. Nižja kot pred letom (– 3,9 %) je bila septembra tudi gospodinjska poraba, poraba malega poslovnega odjema pa je bila približno enaka.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta povečala. Nadalje se je povečala v visoko tehnološko zahtevnih panogah, precej večja je bila tudi v srednje visoko tehnološko zahtevnih. Proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah pa se od sredine leta večinoma umirja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v prvih osmih mesecih leta medletno višja za 6,2 %. Nižji sta ostali proizvodnja motornih vozil (motnje v dobavnih verigah, »zelene« strukturne spremembe) in aktivnost v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (popravila in montaža strojev in naprav, usnjarstvo), med njimi tudi energetsko bolj intenzivnih (papirna in gumarska industrija). 
Obeti do konca leta so se septembra nadalje poslabšali, ob poslabšanju izvoznih pričakovanj je večina anketiranih podjetij pričakovala zmanjšanje proizvodnje do konca leta.
 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih medletno precej nižji presežek (137,3 mio EUR v primerjavi s 3 mrd EUR), v prvih osmih mesecih letos pa primanjkljaj v vrednosti 212,5 mio EUR. K zniževanju presežka je največ prispeval blagovni saldo (presežek se je prevesil v primanjkljaj), saj je bila ob krepitvi domače potrošnje in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Medletno višji so bili tudi neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in več plačanih letošnjih carin v proračun EU kot posledica uvoza električnih vozil za celoten trg EU (Luka Koper). Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov izhaja iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitveni presežek pa se je povečeval, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov) in menjavi transportnih storitev v povezavi z rastjo mednarodne menjave blaga. 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila avgusta gradbena aktivnost znatno višja kot lani. Po močni okrepitvi aktivnosti v začetku letošnjega leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na tej ravni in bila avgusta za 30,2 % višja kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je avgusta znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih sedmih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 7 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 17 o. t.
 

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju 2022 precej znižal, železniški je stagniral. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno močno znižal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 le še 2 % višji (prevoz po tujini nižji za 10 %, drugi cestni prevozi višji za 13 %). Veliko medčetrtletno znižanje v drugem četrtletju je bilo sicer bolj povezano z znižanjem obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj). Vseeno pa delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih ostaja precej nižji kot v enakem obdobju pred epidemijo (znižanje s 50 % na 44 %), medtem ko se delež tujih tovornih vozil na slovenskih avtocestah (po podatkih DARS) ni opazneje spremenil. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za 2 % nižji.