Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem letošnjem četrtletju nadaljevala. BDP je bil za 0,8 % višji kot v drugem četrtletju (desez.) in za 1,7 % višji kot v lanskem tretjem četrtletju. Medletna rast zasebne potrošnje se je nekoliko umirila (1 %), a je ostala pomemben dejavnik letošnje rasti. Bruto investicije v osnovna sredstva so se medletno opazneje povečale (9,1 %), po upadu v prvi polovici leta. Močno so se povečale zlasti gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, stanovanjska gradnja pa je ostala manjša kot pred letom. Državna potrošnja je bila po znižanju v predhodnem četrtletju za 1,2 % večja kot pred letom, predvsem zaradi manjšega učinka visoke lanske osnove, ki je odražala okrepljene izdatke za obnovo po poplavah. Ob medletnem upadu izvoza (–1,1 %) in povečanju uvoza (0,7 %) je saldo menjave s tujino rast BDP zmanjšal za 1,4 o. t. Prispevek zalog h gospodarski rasti, ki je bil za prvo polovico leta popravljen močno navzdol, je bil v tretjem četrtetju pozitiven (0,6 o. t.). V prvih devetih mesecih je bil BDP medletno višji za 0,7 %.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra za 3,6 % višja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko en od pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila ob enakem številu delovnih dni tekoče mesečno za 1,7 % nižja, medletno pa za 2,5 % višja. Medletno višji sta bili tudi porabi gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev (za 6,5 in 1,8 %).

Po krčenju v prvi polovici leta se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v tretjem četrtletju nekoliko povečala (desez.), po upadu v prvi polovici leta je bila medletno na podobni ravni. V tretjem četrtletju se je povečala proizvodnja po vseh skupinah tehnološke zahtevnosti (desez.). Medletno večja je ostala proizvodnja visoko in nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi v devetih mesecih presegle ravni izpred leta. Proizvodnja srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog pa je ostala medletno manjša tudi v tretjem četrtletju, v devetih mesecih je medletno v povprečju upadla za okoli 2,5 %. Desetino manjša kot v devetih mesecih lani je bila proizvodnja vozil in plovil, za okoli 5 % pa je upadla v kovinski industriji. Nekoliko večja kot pred letom je bila le v kemični in gumarski industriji ter v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v devetih mesecih v povprečju za 1,0 % manjša kot pred letom (del. dnem prilagojeno). 
Od sredine leta se je nekoliko izboljšal tudi kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, predvsem zaradi izboljšanja kazalnika pričakovane proizvodnje. 

Septembra se je vrednost gradbenih del nadalje močno okrepila. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta okrepila. V drugem četrtletju za 6 %, v tretjem pa kar za 12 % (vse desez.). Skupno je bila vrednost del v prvih devetih mesecih za 7 % višja kot v primerljivem obdobju lani. Največ v gradnji nestanovanjskih stavb in specializiranih gradbenih delih (12 %), višja je bila tudi v gradnji inženirskih objektov (2 %), manjša pa v gradnji stanovanjskih stavb (–2 %). 
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je oktobra malce znižal, a ostaja znatno višji kot v dolgoročnem povprečju. Podjetja nova naročila ocenjujejo kot običajna. Najpomembnejša omejitev ostaja pomanjkanje usposobljenih delavcev, nezadostno povpraševanje kot omejitev pa navaja le približno desetina podjetij. To kaže na to, da gradbeništvo trenutno nima težav s povpraševanjem, bolj jih omejujejo težave na strani ponudbe.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju medletno nižji. K temu je največ prispeval nižji saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga je bil v tretjem četrtletju medletno nižji, uvoz blaga pa višji. Pogoji menjave so se znova izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda (141 mio EUR) v tretjem četrtletju količinska gibanja prispevala 256 mio EUR, učinek pogojev menjave pa je bil pozitiven (115 mio EUR). Storitveni presežek je bil medletno večji predvsem zaradi večjega presežka pri menjavi zavarovalniških storitev, potovanj in transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno višji predvsem zaradi večjih neto odlivov dividend in dobička od neposrednih naložb. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz manj prejetih transferjev državnega sektorja iz proračuna EU. Na letni ravni je presežek tekočega računa plačilne bilance ostal visok, dvanajstmesečni saldo je namreč septembra izkazoval presežek v vrednosti 3,1 mrd EUR (4,4 % ocenjenega BDP za leto 2025).