Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu maja medletno večji za 32 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa manjši za 3 %. Med 3. in 9. majem je bil promet domačih vozil medletno večji za 18 %, promet tujih pa za 44 %. Tako visoko medletno rast še vedno beležimo zlasti zaradi manjšega prometa v enakem obdobju lani ob zajezitvenih ukrepih ob prvem valu epidemije, čeprav se je njihov negativni vpliv na industrijo in prevoze blaga že manjšal. Obseg prometa tovornih vozil v prvem tednu maja je bil nekoliko višji od letošnjega 18-tedenskega povprečja,  a nekoliko nižji v primerjavi z enakim tednom predkriznega leta 2019 (pri domačih vozilih je bil višji za 2 %, pri tujih pa nižji za 6 %).

Poraba elektrike je bila v prvem tednu maja medletno večja za 11 %, v primerjavi z istim tednom predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 3 %. Razlog za medletno večjo porabo med 3. in 7. majem je v učinku nizke lanske osnove; kljub sprostitvi številnih zajezitvenih ukrepov pa še ni dosegla predkrizne ravni. Zaradi učinka osnove so medletno večjo porabo beležile tudi naše najpomembnejše trgovinske partnerice, od 5 % v Franciji do 15 % na Hrvaškem. Glede na primerljivi teden leta 2019 je bila poraba v večini partneric manjša (v Italiji, Franciji in na Hrvaškem za okoli 4 %, v Avstriji in Nemčiji pa za 2 %). 

Aprila je bila poraba elektrike po vseh odjemnih skupinah medletna večja, v primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2019 pa je bil pri industrijski porabi in poslovnem odjemu zaostanek večji kot mesec prej. Industrijska poraba elektrike je bila aprila medletno večja za 25,9 %, poraba poslovnega odjema  pa za 17,3 %. Razlog je zlasti v učinku osnove, saj se je lanskega aprila poraba elektrike zaradi strogih zajezitvenih ukrepov občutno zmanjšala. Medletno večja je bila tudi gospodinjska poraba, in sicer za 6,6 %. V primerjavi z aprilom leta 2019 je poraba industrijskega odjema zaostajala za 4,9 % (marca 1,4 %), poslovnega pa za 10,9 % (marca 5,3 %), predvsem zaradi začasne zaostritve ukrepov na začetku letošnjega aprila. Gospodinjska poraba elektrike je bila ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije večja za 13,8 % kot aprila 2019.

Število registriranih brezposelnih je v prvi polovici maja nadalje upadlo. Po decembrskem in januarskem povečanju števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopalo od sezonskih povečanj v enakem obdobju preteklih let, je od februarja do aprila njihovo število upadalo, takšno gibanje pa se je nadaljevalo tudi v prvi polovici maja. Ob sezonskih dejavnikih upad povezujemo tudi s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov. 13. maja je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 77.048 oseb, kar je 2,8 % manj kot konec aprila in okoli 15 % manj kot pred letom. V primerjavi z majem leta 2019 je bilo za okoli 7 % višje.

Okrevanje blagovne menjave se je prvem četrtletju letos nadaljevalo. Realni izvoz blaga v države EU se je marca nadalje povečal in v prvem četrtletju presegel predkrizne ravni. Ocenjujemo, da je izvoz okreval v večini glavnih dejavnosti, zastalo pa je okrevanje izvoza vozil. Še naprej so bila ugodna predvsem gibanja izvoza proizvodov za vmesno porabo. Izvozna pričakovanja, ki so se v zadnjih mesecih izboljševala, se aprila niso bistveno spremenila, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije. Nadalje je okreval tudi uvoz blaga, kar povezujemo predvsem z okrevanjem industrijskih dejavnosti in s tem povezanim višjim uvozom blaga za vmesno potrošnjo.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju letos nadalje povečala, kljub nekoliko šibkejši aktivnosti marca. Po krepitvi v začetku leta se je aktivnost marca znižala, saj je prišlo do upada v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v manjšem obsegu pa se je zmanjšala tudi proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Aktivnost se je v visoko tehnološko zahtevnih panogah zmanjšala tudi medčetrtletno v srednje visoko, srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečala. Tudi v primerjavi z istim četrtletjem lani je bila aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah v prvem četrtletju letos nižja, po naši oceni predvsem zaradi slabšega rezultata farmacevtske industrije ter visoke lanske osnove. Do manjšega upada je v medletni primerjavi prišlo tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bil širše osnovan. V srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila aktivnost v prvem četrtletju medletno višja, pri čemer sta slabši rezultat zabeležili le avtomobilska industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov.

Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju nekoliko znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 2,2 % in bila tudi za 4,0 % nižja kot pred letom. Znižanje je posledica nižje aktivnosti v gradnji nestanovanjskih stavb, v ostalih segmentih gradbeništva (inženirski objekti, stanovanjske stavbe, specializirana dela) pa se je aktivnost tako na medletni ravni kot tekoče okrepila. Podatki o pogodbah nakazujejo, da se bo relativno nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb nadaljevala, bolje pa kaže predvsem gradnji inženirskih objektov in specializiranim gradbenim delom. 

V prvem četrtletju je bil presežek tekočega računa plačilne bilance znova medletno višji, k rasti pa je največ prispeval blagovni presežek. Povečanje blagovnega presežka je bilo posledica večje realne rasti izvoza od uvoza ob sicer poslabšanih pogojih menjave. Storitveni presežek je nadalje upadel. Ukrepi za zajezitev epidemije so občutno prizadeli zlasti menjavo potovanj, ki je bila medletno nižja za 80 %. Presežek v menjavi potovanj je bil na četrtletni ravni najnižji doslej in je znašal 35 mio EUR. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Presežek se je okrepil tudi zaradi neto odlivov sekundarnih dohodkov, ki so bili nižji zaradi več prejetih sredstev – socialnih prejemkov iz proračuna EU.