Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skoku na začetku leta aprila nadalje povečala. K rasti so pomembno prispevale visoko tehnološko zahtevne panoge, po naši oceni predvsem farmacevtska industrija. Proizvodnja se je okrepila tudi v večini ostalih panog. V prvih štirih mesecih je bila v povprečju medletno večja za 6,4 %, poleg farmacevtske industrije se je najbolj povečala v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (lesna, usnjarska industrija, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav).  Proizvodnja motornih vozil je bila nižja kot pred letom, pri nekaterih vmesnih proizvodih (predvsem kovinska in gumarska industrija) pa je ostala na podobni ravni, kar je v veliki meri povezano z upočasnitvijo v evropski avtomobilski industriji.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je aprila znižala, vendar je ostala visoka. Po visoki rasti v začetku leta, spodbujeni tudi z ugodnimi vremenskimi razmerami, se je marca in aprila sicer znižala, a je ostala na visoki ravni. Visoko raven aktivnosti na eni strani povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij. Na drugi strani pa je aktivnost v gradnji stavb povezana z ugodnimi rezultati podjetniškega sektorja in pomanjkanjem gradnje v preteklih letih. Vrednost kazalnikov pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se letos povečali. Vrednosti zaloge pogodb in novih pogodb, ki so se proti koncu lanskega leta znižale, so se v letošnjem letu ponovno okrepile. Krepitev je bila najintenzivnejša pri stanovanjskih stavbah.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je aprila ponovno znižal in je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (6,2 % ocenjenega BDP) medletno nižji. V primerjavi s prejšnjim dvanajstmesečnim obdobjem je k nižjemu presežku največ prispeval nižji blagovni presežek. Negativen je ostal tudi prispevek pogojev menjave, saj je bila ob zvišanju cen energentov in ostalih primarnih proizvodov rast uvoznih cen višja od izvoznih. K medletno nižjemu presežku tekočega računa je prispeval še višji neto odliv sekundarnih dohodkov, ki je predvsem odraz višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek pa je bil višji, predvsem zaradi višjega presežka v menjavi transportnih in gradbenih storitev ter višjih neto prihodkov od potovanj.  Neto odlivi primarnih dohodkov so ostali nižji zaradi nižjih neto plačil obresti na zunanji dolg.