Publikacije
Vse naše raziskave, napovedi in analize objavljamo v publikacijah, ki so v celoti na voljo na spletni strani, nekatere izhajajo tudi v tiskani obliki. S posredovanjem vašega elektronskega naslova se lahko naročite na obvestila o izidih naših publikacij.
Poročilo o produktivnosti 2020
UMAR je v letu 2018 začel opravljati naloge nacionalnega odbora za produktivnost, med katerimi je ena ključnih priprava letnega poročila o produktivnosti. Analize produktivnosti so že vrsto let sestavni del rednih publikacij UMAR. Letošnje poročilo o produktivnosti poleg natančne in obsežne analize trenutnega stanja, posebno pozornost posveča digitalizaciji, Industriji 4.0 ter posledicam in…
Janja Pečar: Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027
Delovni zvezek predstavlja cilje regionalne politike v obdobju 2021–2027 opredeljene v dokumentu Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike ter strateška izhodišča prostorskega razvoja za pripravo regionalnih razvojnih programov 2021–2027 (2019) in analizo kazalnikov za spremljanje teh ciljev. Cilji so, kljub COVID-19 krizi, še vedno aktualni. Pri cilju dvig kakovosti življenja v vseh…
Predelovalne dejavnosti v Sloveniji in EU med prvim valom epidemije COVID-19
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in v EU se je spomladi 2020 ob prvem valu epidemije COVID-19 in sprejetih zajezitvenih ukrepih močno znižala in se do sredine tretjega četrtletja še ni vrnila na ravni pred epidemijo. Prerez po panogah predelovalnih dejavnosti pokaže za Slovenijo podobne značilnosti kot v povprečju za EU. Epidemija je izraziteje prizadela proizvodnjo motornih vozil…
Plačna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji
Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili Evropski steber socialnih pravic (ESSP). Steber opredeljuje dvajset načel in pravic na treh temeljnih področjih, ki obravnavajo trg dela in mreže socialne varnosti. Drugo načelo pravi: »Na vseh področjih, tudi v zvezi z udeležbo na trgu dela, pogoji za zaposlitev in…
Ekonomsko ogledalo 6/2020
Posledice epidemije COVID-19 so v celotnem evrskem območju povzročile globok upad gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju, ob razmeroma robustnem okrevanju aktivnosti v poletnih mesecih pa so mednarodne institucije nekoliko izboljšale napovedi za letos, še vedno pa bodo upadi BDP znatni. Tudi v Sloveniji smo od maja priča okrevanju, ki je in bo ob prisotnosti virusa in ohranjanju oz. ponovnem…
Jože Markič: Analiza odzivnosti slovenskega blagovnega izvoza
Delovni zvezek analizira odzivnost slovenskega blagovnega izvoza na tuje povpraševanje in realni efektivni tečaj. Slovensko gospodarstvo je tradicionalno zelo odprto, saj je delež izvoza v primerjavi z BDP v obdobju 2010–2018 v povprečju znašal 75,7 % BDP. Zaradi te odprtosti gospodarstva zunanji pogoji v veliki meri determinirajo uspešnost našega gospodarstva. Avtor uvodoma predstavi izvozne…
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2020
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v Jesenski napovedi za letos predvidevamo 6,7-odstotni upad BDP. Od junija so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in zlasti z dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki…
Zadolženost podjetniškega sektorja
Zadolženost za večino podjetij ne predstavlja več tako velikega omejitvenega dejavnika, kot ga je pred dobrim desetletjem z nastopom finančne krize. Podjetniški sektor se je v obdobju 2009 – 2019 vidno razdolžil in kljub prvim znakom krepitve zadolženosti v zadnjih treh letih, po večini kazalnikov zadolženost dosega ravni pred pospešitvijo rasti kreditov. K zniževanju celotnega dolga in njegovi…
Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji
Desetletje okrevanja slovenskega gospodarstva, ki je večinoma že nadomestilo izgube iz finančno-gospodarske krize v letih 2008-2009, je v začetku leta 2020 doletela nova kriza, ki jo je povzročila epidemija Covid-19 in je zaostrila likvidnostne razmere v gospodarstvu. Plačilna sposobnost poslovnih subjektov se je po večini razpoložljivih kazalnikov v zadnjih letih izboljševala, tako glede števila…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture
Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja vsakoletnega usklajevanja minimalne plače. V obdobju 2008–2013 je imela Slovenija najvišjo realno rast…