Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. V primerjavi z aprilom lani je bila večja za 8,2 %, v prvih štirih mesecih pa podobna kot v enakem obdobju leto prej. Blagovna menjava se je aprila v primerjavi z marcem zmanjšala, medletno pa je bila večja. V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga še vedno medletno manjša. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, so pa izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni. Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. Po predhodnih podatkih se je nadaljevala medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev, prihodek v trgovini z motornimi vozili je bil medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili za 5,6 %. Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal, večji je bil tudi medletno. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala in bila tudi medletno nižja. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa drugi mesec zapored ostala višja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so ob umirjanju inflacije precej bolj optimistični potrošniki.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba maja medletno nižja za 4,1 %, enako poraba malih poslovnih odjemalcev. Poraba gospodinjstev je bila maja tako kot zadnjih nekaj mesecev medletno nižja (za 7,5 %), na kar so lahko vplivale tudi višje končne cene elektrike zaradi višje omrežnine, drugačnega načina obračunavanja porabe (90 : 10) in višjega DDV.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila maja medletno višja za 2 %. Medletna rast skupne prodaje se je po aprilski okrepitvi (8 %) precej umirila. Rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je znižala s 7 % na 1 %. Rast prodaje v trgovini na drobno (5 %) je ostala razmeroma visoka, prodaji v trgovini z motornimi vozili in trgovini na debelo pa sta bili po rasti v preteklem mesecu medletno manjši. Medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo je ostala visoka (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 11-odstotna).

Blagovna menjava se je aprila tekoče zmanjšala, njen obseg pa je bil večji kot pred letom. Realni desezonirani izvoz blaga se je zmanjšal za 0,4 %, uvoz za 1,5 %. Upad je izhajal iz menjave z državami izven EU, izvoz in uvoz iz držav EU pa sta se nekoliko povečala (večja je bila zlasti blagovna menjava s Francijo, z Avstrijo in Italijo pa je upadla). Povečal se je izvoz večine glavnih skupin proizvodov, manjši pa je bil izvoz primarnih izdelkov in kovin ter kovinskih izdelkov. Pri uvozu se je tretji mesec zapored zmanjšal uvoz proizvodov za široko potrošnjo, uvoz blaga za vmesno potrošnjo pa se je povečal in bil največji letos (desez.). V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga (tudi z državami EU) še vedno medletno manjša (za 1,6 % oz. 1,2 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, a so izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni.

Storitvena menjava se je aprila tekoče povečala in bila tudi medletno večja. Izvoz storitev se je povečal, predvsem zaradi močne rasti ostalih poslovnih storitev, ki sicer mesečno opazno niha. Med pomembnejšimi skupinami storitev sta se povečala tudi izvoz transportnih in izvoz s turizmom povezanih storitev. Povečal se je tudi uvoz storitev, predvsem zaradi večjega uvoza s turizmom povezanih storitev (desez.). Izvoz in uvoz storitev sta bila v prvih štirih mesecih večja kot v enakem obdobju lani, k temu je prispevala zlasti visoka aprilska medletna rast izvoza nekaterih pomembnejših skupin storitev (transportnih, IKT, ostalih poslovnih). Večja kot lani sta aprila ostala tudi izvoz in uvoz s turizmom povezanih storitev, a se njuna medletna rast upočasnjuje.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. Proizvodnja se je okrepila predvsem v tehnološko zahtevnejših panogah, v tehnološko manj zahtevnih pa so ravni proizvodnje aprila še zaostajale za tistimi iz začetka leta. V primerjavi z aprilom lani je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti večja za 8,2 % (ob treh delovnih dneh več), v prvih štirih mesecih pa (ob velikih mesečnih nihanjih) podobna kot v enakem obdobju leto prej. Medletno manjša je ostala proizvodnja v energetsko intenzivnih kemični industriji in proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah. Manjša je bila tudi proizvodnja drugih strojev in naprav.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Aprila je bila tako za 5 % nižja kot aprila lani. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov (za 8 %), upadla je tudi v gradnji stavb in specializiranih gradbenih delih. 
Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aprila aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 4 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju po predhodnih podatkih aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. V prvem četrtletju se je v primerjavi s četrtletjem prej okrepila le prodaja v trgovini na debelo, medletno je bila manjša (–1 %) že peto četrtletje zapored. Medletno manjša je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili (–1 %), prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki pa je bila medletno večja (za 4 %). Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki po lanskih visokih rasteh letos stagnira, je ostal medletno precej večji (za 9 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja aprila v večini panog okrepila in bila ob treh delovnih dneh več kot lani tudi medletno večja.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju še povečal (za 1,5 %), večji je bil tudi medletno (za 1,2 %). Rast prihodka se je glede na četrtletje prej pospešila v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob krepitvi prodaje računalniških storitev, zlasti na domačem trgu. Pospešila se je tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je nadaljevala rast prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka nekoliko upočasnila, kljub ponovni rasti v zaposlovalnih storitvah. V gostinstvu je prihodek ob rasti števila prenočitev ostal podoben kot ob koncu lanskega leta. Prav tako v dejavnosti prometa in skladiščenja. Skupni realni prihodek tržnih storitev je bil v prvem četrtletju medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev se je po predhodnih podatkih v začetku drugega četrtletja nadaljevala. Aprila je bil prihodek v trgovini z motornimi vozili medletno večji za 22,3 %, v trgovini na drobno z neživili pa za 5,6 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila podobna kot aprila lani.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa ostala višja. Mesečni upad je posledica poslabšanja kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, višje je bilo zaupanje v gradbeništvu ter predelovalnih dejavnostih, med potrošniki pa je ostalo nespremenjeno. Medletno se je gospodarsko razpoloženje drugi mesec zapored izboljšalo. Ob umirjanju inflacije so precej bolj optimistični kot pred letom potrošniki, ki so imeli maja zlasti višja pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu. Boljše kot v enakem obdobju lani je bilo ob višjih kazalnikih glede pričakovane proizvodnje in izvoza tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih. Precej nižje pa je bilo razpoloženje v gradbeništvu, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem.

Marca se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih dveh mesecih letos in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast je bila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, dodatno pa je na povečanje vplivala tudi omenjena sprememba definicije delovno aktivnih. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil marca 15,6-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih je bil maja (0,7 %)  nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 44.088 oseb, kar je 6,6 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec maja medletno za 14,5 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 8,8 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. V prvih petih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo nekoliko več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v prvem letošnjem četrtletju manjše kot pred letom, število delovno aktivnih pa večje. Brezposelnih je bilo 36 tisoč oseb, kar je 5,3 % manj kot v prvem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,4 %) je bila medletno nižja za 0,4 o. t. Število delovno aktivnih se je ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju medletno povečalo (3,2 %) več kot v prejšnjih četrtletjih. K rasti so največ prispevali zaposleni v delovnem razmerju in samozaposleni.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila marca (2,7 %) nekoliko nižja kot v prvih dveh mesecih. Ob malenkost višji inflaciji je bila to predvsem posledica visoke lanske osnove zaradi višjega dviga minimalne plače v začetku lanskega leta kot letos. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača marca letos medletno realno višja za 3,5 %. Najvišja rast je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in  predelovanih dejavnostih. V javnem sektorju je bila realna rast 1,3-odstotna. Nominalna medletna rast povprečne bruto plače (6,4 %) je bila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je znašala 7,2 %, v javnem pa 5 %. V prvih treh mesecih je bila v povprečju plača nominalno medletno višja za 7,1 %, kar je manj kot v prejšnjih četrtletjih.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja drugič zapored znižala in bila z 2,5 % najnižja po septembru 2021. Na mesečni ravni so se cene sicer povišale za 0,5 %, a je bila rast za polovico nižja od majskega povprečja zadnjih petih let in tudi najnižja v tem obdobju. K umirjanju medletne rasti je največ prispevala za skoraj tretjino nižja rast cen kot v preteklih mesecih v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (3,1 %). Nižja je bila tudi medletna rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak (4,2 %), na kar je vplivala višja lanska osnova zaradi dviga trošarin na tobak. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile po aprilski stagnaciji maja medletno nižje za 0,2 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okoli doseženih ravni (1,7 %), cene trajnega blaga pa se še naprej medletno znižujejo (–0,9 %). Rast cen storitev se še umirja (medletno 4,1 %). Med vsemi skupinami blaga in storitev se cene še naprej najhitreje zvišujejo v skupinah restavracije in hoteli (medletno 6,8 %) ter izobraževanje (6 %).

Cene industrijskih proizvodov so se aprila na mesečni ravni drugič zapored malenkost povišale (0,1 %), medletni upad pa se je še nekoliko zmanjšal (–2,9 %). Na mesečno rast so vplivale za 0,5 % višje cene blaga za široko porabo, predvsem trajnega blaga, ki se je podražilo za 1,6 %, cene proizvodov za investicije in surovin pa so ostale nespremenjene. Energenti so se zaradi nižjih cen koksa in naftnih derivatov (–2,7 %) mesečno pocenili za 0,5 %. Medletno je bil nekoliko manjši padec cen surovin (– 5,5 %) in energentov (–9,4 %), rast cen proizvodov za investicije (0,7 %) in široko porabo (1,2 %) pa se je okrepila. Cene industrijskih proizvodov so bile na domačem trgu medletno nižje za 3,8 %, na tujih trgih za 1,9 %. Manjši padec na tujih trgih je bil predvsem posledica višjih cen na trgih izven evrskega območja (2,7 %), znižanje cen v evrskem območju (–3,6 %) pa je bilo primerljivo znižanju na domačem trgu.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila ob višji osnovi nekoliko znižala (0,9 %), kljub mesečnemu zvišanju. Do upočasnitve rasti je prišlo zaradi večjega medletnega padca obsega kreditov podjetjem in NFI, ki je bil podoben kot konec preteklega leta (−5,3 %). Še naprej se je krepila rast kreditov gospodinjstvom (5 %), kjer so bili aprila potrošniški krediti medletno višji že za 15,5 %. Novo potrošniško kreditiranje je v prvih štirih mesecih z malo nad 530 mio EUR za skoraj polovico preseglo raven iz primerljivega obdobja lani. Medletna rast obsega stanovanjskih posojil se je nekoliko povečala, vendar ostala razmeroma skromna (1,5 %). Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je tudi aprila ohranjala okoli doseženih ravni (3,2 %). Vezane vloge so se na medletni ravni povečale za več kot 35 %. Obseg vlog čez noč se je v primerjavi z aprilom lani znižal za 3,3 %, njihov delež   za 5 b. t. (na 78 %). Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se je v prvem četrtletju ohranjal na ravni 1 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 3,1 mrd EUR (4,7 % ocenjenega BDP). K zvišanju je največ prispevalo izboljšanje blagovnega salda, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Storitveni presežek se je povečal zlasti v menjavi storitev predelave blaga ter transportnih, gradbenih in finančnih storitev. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti BS na vloge, ki jih ima na računih v tujini. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz več prejetih transferjev zasebnega sektorja (odškodnine neživljenjskega zavarovanja) in tudi več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine (sredstva za tekoče mednarodno sodelovanje iz proračuna EU).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno nekoliko višji. Znašal je 55 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 44 mio EUR. Prihodki so bili medletno višji za 10,8 %. V prvih štirih mesecih letos se je, poleg prihodkov iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, močno okrepila tudi rast prihodkov iz DDPO zaradi večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu. Opazneje se je okrepila še rast prihodkov iz dohodnine, na katere vpliva tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Višja je bila tudi rast nedavčnih prihodkov zaradi višjih prihodkov od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki. Rast prihodkov iz trošarin je bila nizka zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic energetske draginje in tudi lanskega zamika vplačil nekaterih trošarinskih zavezancev. Medletno nižja pa so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih letos medletno višji za 10,9 %. K temu so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve ter drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom, tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Nekoliko manjši pa je bil prispevek izdatkov za investicije in odhodkov za plačilo obresti. Od avgusta 2023 do konca aprila 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 672,3 mio EUR, od tega v prvih štirih mesecih letos 114,2 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih leta 2024 pozitiven (41,2 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 237,7 mio EUR (16,4 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 196,5 mio EUR (27,3 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (42,6 % vseh povračil v državni proračun, 100,5 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz kohezijskega sklada ter sredstva iz strukturnih skladov (30,3 % vseh povračil v državni proračun, 24,2 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bilo v državni proračun povrnjeno 18,8 % vseh povračil (12,2 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (46,1 % vseh vplačil).
Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (od januarja 2014 do konca aprila 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,54 mrd EUR (EU del), kar je 106 % razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021−2027 (od januarja 2021 do konca aprila 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 25,8 mio EUR (EU del), kar je 1 % razpoložljivih sredstev.