Poročilo o produktivnosti 2021

Analiza stanja kaže na sicer še vedno relativno ugodno situacijo, na primer pri digitalizaciji ali inovacijski aktivnosti velikih podjetij, a trendno, glede na druge države, Slovenija vse počasneje zapira vrzel v produktivnosti, zato se poročilo zavzema za pospešitev pametne, digitalno-inovacijske ter trajnostne preobrazbe v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Skromni rasti produktivnosti po gospodarsko-finančni krizi je botrovala nizka investicijska aktivnost, z vidika dolgoročnih potencialov za prehod v inovacijsko podprto, visokoproduktivno in nizkoogljično krožno gospodarstvo še zlasti izstopa nazadovanje pri vlaganjih v različne oblike neoprijemljivega kapitala (raziskovalno-razvojna dejavnost, informacijsko komunikacijska tehnologija, dizajn, vključenost v vseživljenjsko učenje), ki postaja vse pomembnejši dolgoročni dejavnik produktivnosti sodobnih gospodarstev.  Poročilo izpostavi nujnost hitrejšega uvajanja strukturnih prilagoditev glede na prihajajoče izzive, ki jih utemeljujemo in predstavljamo v nadaljevanju.

KAJ? Stanje in trendi na področju …

… produktivnosti in konkurenčnosti

Desetletje pred epidemijo covida-19 je zaznamovala upočasnjena rast produktivnosti, po močnem upadu v letu 2020 je tekom leta 2021 znova presegla pred-epidemično raven. 
V Sloveniji se je povprečna letna rast produktivnosti dela (merjena z BDP na zaposlenega) s 3 % v obdobju 2000–2008, upočasnila na 0,6 % v obdobju 2009–2019 (oz. na 1,4 % v konjunkturno ugodnih letih 2014–2019). Izbruh epidemije covida-19 je zlasti v začetnem obdobju privedel do nenadnega padca aktivnosti, medtem ko se je zaposlenost tudi s pomočjo vladnih ukrepov ohranila na relativno visoki ravni. To je privedlo do močnega (začasnega) znižanja kazalnika produktivnosti dela, merjenega z BDP na zaposlenega, ki je sicer tekom leta 2021 ponovno presegel pred-epidemične ravni. Z upočasnitvijo rasti produktivnosti se je po letu 2008 upočasnilo tudi dohitevanje razvitejših držav. Slovenija je leta 2020 dosegla 89 % povprečja EU v BDP na prebivalca po kupni moči. Za zaostanek je ključna nižja raven produktivnosti, saj je bila stopnja zaposlenosti v celotnem opazovanem obdobju v Sloveniji višja kot v povprečju EU.

Z izjemo IKT storitev in gradbeništva so dolgoročni trendi v večini dejavnosti poslovnega sektorja primerjalno sicer relativno ugodni, a bi jih bilo treba s ciljem hitrejšega zaprtja produktivnostne vrzeli pospešiti. 

Vpliv epidemije covida-19 na izvozno konkurenčnost zaenkrat ocenjujemo kot manjši kot v predhodni krizi, a se hkrati nakazujejo pritiski na konkurenčni položaj v letu 2021.

… produktivnosti in poslovanja podjetij

Podjetja s hitro rastjo produktivnosti so bolj donosna, donosnost hitreje povečujejo, več vlagajo, imajo v povprečju za 23 % višje plače, ki jih povečujejo še enkrat hitreje od ostalih podjetij, hkrati pa tudi nadpovprečno zaposlujejo.

V letu 2020 je bilo, kljub izbruhu epidemije covid-19, ob pomoči državnih ukrepov, finančno stanje podjetij relativno ugodno (nizka zadolženost in visoka likvidnost ob močnem znižanju dobičkonosnosti), se je pa stanje precej poslabšalo v storitvenih dejavnostih, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Plačilna sposobnost slovenskih poslovnih subjektov se v letih 2020 in 2021 ni poslabšala, obstaja pa tveganje, da se po izteku vseh ukrepov za blaženje posledic epidemije in ob zvišanju deleža najbolj problematičnih prezadolženih in zombi podjetij, število plačilno nesposobnih subjektov v prihodnje poveča.

ZAKAJ ? Ključni dejavniki za rast produktivnosti …

… na strani vlaganj

K upočasnitvi trendne rasti produktivnosti je že pred epidemijo covida-19 ključno prispevala nizka raven investicij.

Z vidika produktivnosti so, poleg vlaganj v človeške vire in mehke oblike neoprijemljivega kapitala, ključna kumulativna vlaganja v raziskave in razvoj, IKT ter druge stroje in opremo, kjer je bila Slovenija pred letom 2009 ena vodilnih v EU, po letu 2014 pa se uvršča le še okrog povprečja EU.

Omenjenim ugotovitvam pritrjuje tudi dinamika javnih vlaganj v pametno, digitalno-inovacijsko preobrazbo, katerim Slovenija namenja za 0,5 o. t. BDP manj od povprečja EU ter 2 o. t. BDP manj od petih vodilnih držav, pri čemer se zaostanek skozi čas povečuje.

… na strani strukturnih sprememb

Globalne spremembe se odražajo v hitrih spremembah potreb po novih znanjih in spretnostih, ki se spreminjajo že kratkoročno, čemur Slovenija ne uspe slediti v dovoljšni meri.

Čeprav je podjetniški sektor z vidika digitalizacije še vedno v relativno ugodnem položaju, pa ta svoje primerjalne prednosti postopno izgublja, predvsem pa se prepočasi odziva na spremenjeno naravo inoviranja, še posebej pri uvajanju novih poslovnih modelov ter prebojnih in disruptivnih inovacij.

Delovanje institucij ostaja izziv: odnos ljudi do podjetništva in digitalizacije sicer postaja vse bolj pozitiven, a hkrati odprtost družbe do sprememb, novih idej in globalizacije ostaja razmeroma nizka, podobno tudi učinkovitost države pri spodbujanju razvoja.

KAKO NAPREJ? S pametno in trajnostno preobrazbo

Prednostni ukrepi države 

I.     Aktivno SPODBUJANJE SPREMEMB: 

1.     Z ozaveščanjem o posledicah globalnih megatrendov in o tem, kako je ravno proaktivno in pravočasno odzivanje nanje, podkrepljeno z ukrepi socialne države, tisto, ki lahko vodi k dvigu kakovosti življenja. 

2.     S spodbujanjem večje odprtosti do sprememb, kar v kontekstu globalizacije, pa tudi npr. intenzivne borbe za talente ali zelenega prehoda, predstavlja vse pomembnejši dejavnik razvoja.

3.     Z upravljanjem preobrazbe in krepitve varnostnih mrež, prilagoditvi sistemov socialne varnosti novim okoliščinam, ustreznega razmerja med varnostjo in fleksibilnostjo dela, ustreznega plačila za delo ter dostopa do vseživljenjskega učenja, vse na osnovi tesnega dialoga s socialnimi partnerji in civilno družbo. 

II.     Krepitev ZNANJ in veščin prebivalstva: 

4.     S pospešenim izobraževanjem in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti, vključno z digitalnimi veščinami ter vpeljevanjem vidika krožnosti gospodarjenja in spodbujanjem vključenosti odraslih v sisteme izobraževanja ter usposabljanja za uspešno soočanje s prihajajočimi izzivi, tudi tistih, katerih delovna mesta bodo v večji meri izpostavljena avtomatizaciji in spremembam.

5.     Na osnovi posodobljenih in v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo morali biti v prihodnje bolj fleksibilni, zaradi medsebojnega dopolnjevanja znanj pa na pomenu pridobivajo interdisciplinarni pristopi in prečne spretnosti, kot so podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost. Okrepljeno pozornost zato zahteva tako vsebina kot način podajanja znanja, ki bi se morala v večji meri osredotočati na nova znanja in spretnosti prihodnosti, na osnovi odzivnega in partnerskega sistema za napovedovanje bodočih potreb. 

III.     Povečanje VLAGANJ sektorja države: 

6.     V pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z EU sredstvi: ker Slovenija, vsaj v pametno preobrazbo, vlaga manj od drugih držav, bi morala ta ključna vlaganja za dvig produktivnosti povečati. Iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost se zaostanek, tudi zaradi nižje intenzivnosti pomoči EU, ne bo zmanjšal, saj bo Slovenija v povprečju v digitalizacijo vlagala za 0,7 o. t. BDP manj od drugih držav vzhodne in južne Evrope. Posledično je toliko bolj pomembno, da se poveča delež sredstev za pametno preobrazbo v kohezijski politiki 2021-2027 v smeri naprednih držav kot sta Irska in Finska. S tem bi se, v odvisnosti od strateških usmeritev drugih držav, po intenzivnosti vlaganj v BDP-ju za digitalizacijo in pametno preobrazbo, Slovenija pozicionirala okoli povprečja. 

7.     Zagotovitev infrastrukturnih pogojev, še posebej tistih, ki imajo poleg kratkoročnih, tudi poudarjen srednjeročni učinek na produktivnost. Gre še posebej za (i) digitalno infrastrukturo, tako v smislu omogočanja digitalne dostopnosti podeželskih območij kot omogočanja rastočega pomena tehnologij nove generacije, (ii) izobraževalno in raziskovalno-razvojno infrastrukturo ter (iii) zeleno infrastrukturo, vključno s prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo, npr. z ukrepi vezanimi na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali ureditvijo infrastrukture za trajnostno mobilnost. 

IV.     Nadaljnje izboljšanje POSLOVNEGA in INOVACIJSKEGA OKOLJA: 

8.     Z nadaljnjo krepitvijo znanstveno-raziskovalnega, inovacijskega in digitalnega ekosistema, ki spodbuja medsebojno povezovanje ter vodi v skupna vlaganja, delitev tveganj in bolj intenzivno mednarodno sodelovanje, ti pa k več, tudi prebojnim inovacijam in hitrejši rasti produktivnosti. 

9.     S spodbujanjem dinamičnega poslovnega okolja, ki zagotavlja učinkovito alokacijo virov. Prihodnji ukrepi bi morali dati v večji meri dati poudarek prenehanju financiranja oz. ohranjanja zombi podjetij (t. i. nezdravih jeder gospodarstva), ki zavirajo tako rast produktivnosti kot gospodarsko rast, in se osredotočiti na zdrava jedra gospodarstva, ki niso dolgoročno prezadolžena in imajo visok potencial za rast. 

10.    Izboljšanje učinkovitosti države pri zagotavljanju podpornih storitev in spodbujanju razvoja, npr. ko gre za omogočanje investicij, odzivnost in prilagodljivost regulacijskega okvira, bolj odprto in povezano delovanje s socialnimi partnerji in strokovno javnostjo, pa tudi koordinacijo z razvojem povezanih aktivnosti države.

Prednostni ukrepi podjetniškega sektorja

11. Pospešena vlaganja v človeške vire, digitalno preobrazbo ter raziskave, razvoj in inovacije, pa tudi stroje in opremo.

12. Pospešeno uvajanje novih poslovnih modelov, prebojnih in disruptivnih inovacij ter prilagojenih procesov in organizacije poslovanja, vključno z domačim in mednarodnim povezovanjem. 

13. Zmanjševanje emisijske intenzivnosti, pospeševanje krožnosti gospodarstva ter razvijanje zelenih znanj in spretnosti za nova zelena delovna mesta. 
 

Tudi letos smo ob izidu Poročila o produktivnosti 2021 v želji po čim širši razpravi, kako pospešiti produktivnost in kako uspešno v novo normalnost organizirali spletno konferenco Rast produktivnosti v času post-covid gospodarskega okrevanja. V uvodnem delu so poglede na pomen produktivnosti prispevali direktorica UMAR mag. Maja Bednaš, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše ter urednik in soavtor Poročila o produktivnosti 2021 dr. Peter Wostner (UMAR), ki je predstavil poročilo. Sledila je razprava o različnih vidikih spodbujanja produktivnosti in konkurenčnosti, v kateri so s svojimi pogledi in izkušnjami sodelovale priznane strokovnjakinje dr. Polona Domadenik in dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Arjana Brezigar Masten (Banka Slovenije) ter Jasna Dominko Baloh (DOBA fakulteta).

_____

Publikacija Poročilo o produktivnosti 2021

Predstavitev Poročilo o produktivnosti 2021 (Prezi, PDF)
dr. Peter Wostner, UMAR

Posnetek konference  ↗