Kratke analize
Kratke analize so tematske avtorske objave. Obravnavajo aktualne vsebine, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost. Običajno se nanašajo na objavljene kazalnike in dokumente ali pa gre za spremljanje učinkov aktualnih dogodkov. Avtorji prispevkov so strokovnjaki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice
Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, ki bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Posledice se že kažejo na številnih področjih, v prihodnjih obdobjih pa se bodo še okrepile.
Ocene učinkov nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji
Analize UMAR kažejo, da se strukturna neskladja v Sloveniji kopičijo že vrsto let in zavirajo hitrejše gospodarsko okrevanje, predvsem pa doseganje trajne in stabilne gospodarske rasti ter dolgoročno vzdržnega stanja javnih financ. V Poročilu o razvoju in Ekonomskih izzivih z analizo širokega nabora kazalnikov redno osvetljujemo dejavnike, ki najpomembneje vplivajo na dolgoročni razvoj…
Spremembe uvoznih cen in učinki sprememb pogojev menjave
Cene nafte in surovin močno vplivajo na gibanje cen v menjavi s tujino, glede na znatno večjo zastopanost teh proizvodov v uvozu (kot izvozu), je ta vpliv v Sloveniji izrazit pri uvoznih cenah. Uvozne cene za slovensko gospodarstvo so v letu 2013 in 2014 pod vplivom gibanja cen na mednarodnih trgih surovin (in tudi nekaterih drugih uvoznih cen) upadle bolj kot izvozne. To pomeni, da so se…
Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v Sloveniji v obdobju krize
Zaradi dviga minimalne plače, varčevalnih ukrepov v sektorju država, stagnacije oz. znižanja plač v nekaterih dejavnostih z najvišjimi plačami in strukturnih sprememb zaposlenosti se je plačna neenakost v Sloveniji, ki že pred krizo ni odstopala od povprečja EU, v obdobju krize naglo zmanjševala. Zmanjšale so se tudi razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih.
Kriza se je…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize
S 1. januarjem 2014 se je minimalna plača uskladila z medletno rastjo cen v letu 2013 (0,7 %) in znaša 789,15 EUR bruto. V zadnjih petih letih je bila njena rast precej višja od rasti povprečne plače, ki se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila. Razmerje med njima je v letu 2013 doseglo 51,4 %, kar nas uvršča v vrh članic EU. Letos se po…
Delovna projekcija prebivalstva Slovenije
Zaradi razlik med dejanskim razvojem prebivalstva Slovenije in zadnjimi uradnimi projekcijami Eurostata EUROPOP2010 se je pojavila potreba po lastnih projekcijah prebivalstva. Eurostat je namreč v leta 2011 objavljenih projekcijah za Slovenijo predpostavil zelo visok selitveni prirast, ki ga pa dejanska gibanja v letih 2010–2012 ne potrjujejo. Nasprotno, ob vztrajajoči gospodarski krizi je…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize
S 1. januarjem 2013 se je minimalna plača uskladila z medletno rastjo cen v letu 2012 (2,7 %) in znaša 783,66 EUR bruto. V zadnjih štirih letih je bila njena rast precej višja od rasti povprečne plače, ki se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila. Sedanja ureditev usklajevanja minimalne plače in sočasnost začetka krize sta privedli do…
Prilagajanje izdatkov sektorja države v času krize
Slovenija je, podobno kot večina držav EU, v začetnem obdobju krize povečala izdatke sektorja država. Za razliko od večine drugih članic pa v zadnjih dveh letih, ob sicer počasnejšem okrevanju BDP, v Sloveniji ni prišlo do njihovega ponovnega zmanjševanja (glede na BDP). Prilagajanje izdatkov v zadnjih letih precej odstopa od večine držav EU predvsem pri izdatkih za socialna nadomestila, delovanje…
Pregled indikatorjev makroekonomske stabilnosti in konkurenčnosti – Slovenija in primerjava z EU
Na ravni EU v zadnjih mesecih poteka intenzivna razprava glede mehanizmov, s katerimi bi v prihodnje dovolj zgodaj zaznali in preprečevali dlje časa trajajoča makroekonomska neravnotežja ter dolgotrajnejše poslabšanje konkurenčnosti držav članic.
V tem kontekstu smo na UMAR pripravili krajši mednarodni pregled indikatorjev makroekonomske stabilnosti in konkurenčnosti. Vključili smo relevanten…