Kratke analize
Delovna projekcija prebivalstva Slovenije
Zaradi razlik med dejanskim razvojem prebivalstva Slovenije in zadnjimi uradnimi projekcijami Eurostata EUROPOP2010 se je pojavila potreba po lastnih projekcijah prebivalstva. Eurostat je namreč v leta 2011 objavljenih projekcijah za Slovenijo predpostavil zelo visok selitveni prirast, ki ga pa dejanska gibanja v letih 2010–2012 ne potrjujejo. Nasprotno, ob vztrajajoči gospodarski krizi je selitveni prirast nizek. Zato smo se na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj odločili, da pripravimo novo delovno različico projekcije prebivalstva do leta 2060.
Projekcija predvideva, da se bo umrljivost (predvsem odraslih do 85. leta) še naprej zniževala, stopnja rodnosti naj bi po osnovnem scenariju ostala približno na sedanji ravni, selitveni prirast pa bi se v desetih letih povečal ponovno na okrog 3 tisoč oseb letno. Po tej projekciji bi število prebivalcev naraščalo do leta 2021, takrat pa bi začelo najprej počasi, nato pa vedno hitreje upadati. Razlog naj bi bil predvsem v umiranju številčnejših generacij, rojenih v obdobju 1950–1980, ki jih ne bi nadomestila rojstva in selitveni prirast. Ob takih predpostavkah bi imela Slovenija leta 2060 po osnovnem scenariju okrog 240 tisoč prebivalcev manj kot leta 2013. Ne glede na različne kombinacije predpostavk projekcije pa ostaja osnovni problem nadaljnjega razvoja slovenskega prebivalstva, tako kot drugod po Evropi, njegovo staranje.