Kratke analize

Pred izbruhom epidemije se je inflacija v Sloveniji več kot desetletje pretežno ohranjala nekoliko pod inflacijskim ciljem Evropske centralne banke (ECB). Po začetku epidemije se je pod vplivom padca gospodarske aktivnosti najprej znižala, v drugi polovici leta 2021 pa se je ob okrevanju gospodarstva začela postopoma krepiti, ko ponudba ni uspela slediti povečanemu povpraševanju. To je povzročilo pomanjkanje določenih vhodnih surovin za proizvodnjo, naraščale pa so že tudi cene energentov. Slednje je vplivalo na večje cenovne pritiske in izrazitejše prelivanje višjih stroškov v končne cene. Okrepljena inflacija je postala vedno bolj široko osnovana in se po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 še pospešila. Z umirjanjem razmer na mednarodnih energetskih trgih in trgih surovin ter razreševanjem ozkih grl v dobavnih verigah se je inflacija leta 2023 začela zniževati. Ob predpostavljeni odsotnosti šokov na trgu surovin pričakujemo nadaljnje umirjanje tudi v letu 2024.

Med skupinami z visoko podražitvijo so bile tudi cene hrane. V letu 2022 so bile v povprečju višje za skoraj 20 %, leta 2023 pa se je tudi tu rast začela umirjati. Februarja 2024 je v Sloveniji znašala 1,8 %, kar je manj od skupne inflacije (3,4%). K inflaciji so leta 2022 in 2023 največ prispevale osnovne skupine prehranskih proizvodov, kot so žita, mleko, meso, sadje in zelenjava. Najranljivejša gospodinjstva v Sloveniji za hrano porabijo več kot petino njihove celotne porabe, najpremožnejša pa približno pol manj. Zato je dražja hrana v večji meri prizadela gospodinjstva z najnižjimi dohodki, kar kaže tudi ocena inštituta Bruegel (2024), po kateri je v obdobju visokih rasti cen hrane inflacija za gospodinjstva iz prvega dohodkovnega kvintilnega razreda bistveno presegala inflacijo gospodinjstev iz petega dohodkovnega kvintilnega razreda.

Ob predpostavki, da se razmere na globalnih trgih surovin ne bodo ponovno zaostrile, lahko kratkoročno pričakujemo stabilnejšo rast cen hrane. Ker pa kmetijska pridelava spada med dejavnosti pod največjim vplivom podnebnih sprememb in ker so bile ravni cen hrane pred letom 2020 razmeroma nizke, lahko pričakujemo, da bodo cene dolgoročno višje od teh ravni.