Kratke analize

V analizi prikazujemo socialno distanco, politično toleranco in diskriminacijo v Sloveniji ter položaj najbolj izpostavljenih družbenih skupin. Socialna distanca označuje stopnjo pripravljenosti posameznikov ali skupin, da sprejemajo pripadnike drugih družbenih skupin v različne oblike socialne bližine in interakcije. Politična toleranca pa označuje stopnjo pripravljenosti posameznikov, da politične in državljanske pravice priznajo tudi tistim skupinam, s katerimi se vsebinsko ne strinjajo ali jih osebno ne odobravajo. Analiza temelji predvsem na podatkih raziskave Eurobarometer iz leta 2023, ki omogoča primerjavo Slovenije z državami EU, ter na podatkih Slovenskega javnega mnenja, Zagovornika načela enakosti in drugih izbranih nacionalnih in mednarodnih virov.

Socialna distanca v Sloveniji je razmeroma velika in se v zadnjih letih ponovno povečuje, kar kaže na krepitev simbolnih in socialnih meja med posameznimi družbenimi skupinami ter omejeno pripravljenost za njihovo vključevanje v vsakdanje odnose. Socialna distanca je bila leta 2023 nad povprečjem EU, do leta 2025 pa se je do nekaterih skupin še povečala; Slovenija se uvršča med države z izrazitejšo distanco zlasti do Romov in LGBTIQ+ oseb. V daljšem časovnem obdobju se je najbolj povečala do Romov ter priseljencev in tujih delavcev, v zadnjem obdobju pa tudi do homoseksualnih oseb. Hkrati je politična toleranca razmeroma majhna in povezana z nizko stopnjo dejanskega ukrepanja proti diskriminaciji, kar kaže na razkorak med deklarativno podporo enakosti in konkretnim ravnanjem. V primerjavi z bolj odprtimi državami EU se Slovenija uvršča med države z nižjo stopnjo družbene odprtosti v javni, zasebni in intimni sferi, kar potrjuje povezanost med normativnim sprejemanjem raznolikosti in njenim udejanjanjem v praksi.

V zadnjih letih je bil dosežen določen napredek na področju enakosti in pravnega varstva LGBTIQ+ oseb, Romov in priseljencev, njihovo družbeno sprejemanje pa se poslabšuje. Večina stališč do LGBTIQ+ oseb je v zadnjih letih bolj negativnih, sovražni govor pa ostaja razširjen. Romska skupnost kljub posebnemu pravnemu okviru in ciljnim politikam za izboljšanje njihovega položaja ostaja med najbolj ranljivimi družbenimi skupinami, odnos do nje pa se poslabšuje. Največji izzivi so še vedno neustrezne bivanjske razmere, dostop do zdravstvenih storitev in segregacija v izobraževanju. Položaj priseljencev se izboljšuje pri dostopu do trga dela, izobraževanja in zaščite pred diskriminacijo, celovitejšo integracijo v družbo pa otežujejo strožji pogoji za stalno prebivanje in družinsko združitev, postopek pridobivanja državljanstva, pogosto težji dostop do zdravstvenih storitev ter omejene možnosti politične participacije. Čeprav državljani prepoznavajo njihov prispevek k slovenskemu gospodarstvu, prevladuje stališče, da bi bilo treba število priseljencev zmanjšati.

Izpostavljenost različnim oblikam diskriminacije se je leta 2023 v Sloveniji povečala, prepoznavanje in družbena zavzetost za njeno odpravljanje pa sta razmeroma majhna. V primerjavi z letom 2019 se je povečal delež prebivalcev, ki so doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje (13 %), a ostal med manjšimi v EU. Najpogosteje so se posamezniki počutili diskriminirane zaradi starosti, spola in splošnega videza. Diskriminacija je bila najpogostejša na delovnem mestu in v javnem prostoru, v primerjavi s povprečjem EU pa je najbolj izstopala pri dostopu do zdravstvenih storitev. Izkušnje z diskriminacijo so pogosteje navajali pripadniki manjšinskih skupin. Prepoznavanje diskriminacije in družbena zavzetost za njeno odpravljanje sta razmeroma majhna, v porastu je tudi sovražni govor.