Kratke analize

Ruska agresija v Ukrajini je sprožila močan mednarodni odziv s posledicami na mednarodno trgovino in gospodarsko aktivnost. EU, ZDA in nekatera druga pomembnejša svetovna gospodarstva so se že konec februarja 2022 odzvali z uvedbo obsežnih sankcij, ki naj bi Rusijo finančno in gospodarsko osamile. Gospodarske sankcije pa niso imele negativnih učinkov le na Rusijo, temveč tudi na svetovno gospodarstvo, predvsem zaradi višjih cen energije in surovin ter motenj v globalnih verigah vrednosti. Vojna je vplivala tudi na povečanje negotovosti v mednarodnem okolju, zaradi geografske bližine zlasti v državah EU.

Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je bila pred vojno razmeroma majhna; v tem delu sta pomembna zlasti visoka odvisnost od uvoza fosilnih goriv ter izpostavljenost slovenske farmacevtske in kemične dejavnosti. Izvozni del gospodarstva je bolj izpostavljen do ruskega trga kot v večini držav EU, z izjemo baltskih držav in Finske, a je delež izvoza na ta trg še vedno dokaj majhen in je pred vojno znašal okoli 2 %. Na uvozni strani so med ključnimi proizvodi energenti, zlasti zemeljski plin in naftni derivati. Do obeh držav, Rusije in Ukrajine, ima gospodarstvo sicer več finančnih terjatev kot obveznosti. Rusija je na petem mestu med največjimi državami prejemnicami slovenskih neposrednih naložb, s 6,1-odstotnim deležem vseh naložb v tujini, medtem ko je bilo v Ukrajini naložb precej manj (delež manjši kot 1 %).

Od začetka vojne se je vrednost blagovne menjave Slovenije z Rusijo povečala. Povečanje blagovnega izvoza v Rusijo v letu 2022 je bilo predvsem posledica močno povečanega izvoza farmacevtskih, zlasti imunoloških proizvodov. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta se je rast izvoza prekinila, a je vrednostno ostala na zelo visoki ravni in je bila maja 2023 precej višja kot pred začetkom vojne. V letu 2022 se je vrednostno močno povečal tudi uvoz iz Rusije, predvsem naftnih derivatov, ki pa se je zaradi uvedenih sankcij do maja 2023 skoraj ustavil. Medletne rasti izvoza in uvoza so med najvišjimi v EU, kar gre pripisati tudi strukturi menjave (kjer pri izvozu večino predstavljajo farmacevtski proizvodi, pri uvozu pa energenti), enkratnim poslom in razmeroma nizki osnovi v letu 2021. Kljub relativno ugodnim statističnim kazalcem pa je bil učinek na izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti večinoma negativen, saj je bilo povečanje izvoza in uvoza predvsem posledica povečane trgovinske dejavnosti in ne proizvodnje. Izvoz Slovenije v Ukrajino se je od začetka vojne nekoliko zmanjšal, opazno pa se je povečal uvoz, kar gre pripisati predvsem večjemu uvozu kmetijskih proizvodov (koruza, pšenica).