Medletna rast realnega BDP je v prvem četrtletju (3,2 %) ostala razmeroma visoka. Če izločimo vpliv sezonskih in koledarskih dejavnikov, sta bili medletna in četrtletna (3,7 % in 0,8 %) rast realnega BDP nekolika višji kot četrtletje prej (3,5 % in 0,7 %). K rasti sta pomembno prispevala izvoz in domača potrošnja. Obdobje višje rasti BDP v Sloveniji kot v povprečju EU (3,7 % glede na 1,5 %, desezonirano) se je s tem nadaljevalo.

K povečanju domače potrošnje so prispevale vse komponente z izjemo visokega negativnega prispevka zalog. Rast zasebne potrošnje se je ob ugodnih gibanjih na trgu dela nekoliko okrepila. Nadaljevala se je visoka rast investicij v osnovna sredstva, h kateri so medletno največ prispevale gradbene investicije. Povečale so se tudi investicije v opremo in stroje, vendar je bila njihova medletna rast nižja kot lani, kar je predvsem odraz zmernejše rasti tujega povpraševanja in povečane negotovosti. Bruto investicije so bile kljub temu v prvem četrtletju malo nižje kot v enakem obdobju lani; to je posledica zmanjšanja zalog, katerih negativni prispevek k rasti BDP je bil največji po letu 2013. K rasti domače potrošnje je prispevala tudi opazna rast končne državne potrošnje.

Realni izvoz in uvoz sta se v prvem četrtletju povečala. Kljub zmanjšanju v marcu, je bil izvoz v prvem četrtletju medletno večji za 7,7 %, predvsem zaradi povečanega izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Negotovost v mednarodnem okolju se odraža na nadaljnjem znižanju pričakovanj izvoza. Ob krepitvi zasebne potrošnje se je na uvozni strani opazneje povečal predvsem uvoz proizvodov za široko porabo.

Izvoz storitev se je v prvem četrtletju ohranil na visoki ravni, uvoz storitev pa se je nekoliko povečal. K medletni rasti izvoza je največ prispeval večji izvoz gradbenih storitev, katerih delež se v zadnjih letih ponovno povečuje (v strukturi sicer predstavljajo okoli 6,6 % izvoza vseh storitev). Še naprej sta pozitivno, a manj kot v preteklih četrtletjih, prispevala tudi izvoz transportnih storitev in potovanj, ki sta v prvem četrtletju predstavljala skupaj skoraj dve tretjini celotnega izvoza storitev. Slovenija uvaža največ transportnih storitev (21,3 %), sledijo potovanja (19,4 %) in tehnične, s trgovino povezane storitve (16,8 %). Te dejavnosti so tudi pomembno prispevale k povečanju rasti uvoza v prvem četrtletju letos. Podobno kot pri izvozu se povečuje prispevek uvoza gradbenih storitev.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je zaradi pospeška v začetku leta v prvem četrtletju precej zvišala. Visoki januarski rasti je v naslednjih dveh mesecih sledilo znižanje, kljub temu pa proizvodnja ostaja na visoki ravni. V zadnjih dvanajstih mesecih se je sicer najbolj povečala v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. V srednje tehnološko zahtevnih dejavnostih pa je bila rast skromna, kar povezujemo z vplivom lanske upočasnitve aktivnosti v evropski avtomobilski industriji na proizvodnjo motornih vozil in nekaterih vmesnih proizvodov (zlasti kovinska in gumarska industrija).

Ob znatnih mesečnih nihanjih se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju nadalje povečala. Po visoki rasti v februarju, se je vrednost opravljenih gradbenih del marca sicer znižala, a je ostala na visoki ravni. V prvem četrtletju se je nadaljevala rast v gradnji inženirskih objektov, kar povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij. Nadaljevala se je tudi rast gradnje stavb. V stanovanjski gradnji to povezujemo z visokim povpraševanjem po stanovanjih in pomanjkanjem gradnje v preteklih letih, v gradnji nestanovanjskih stavb pa predvsem z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij. Visoka rast aktivnosti se ob znakih pomanjkanja delovne sile odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008. Vrednosti kazalnikov pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se na začetku leta prav tako okrepile, najintenzivneje pri stanovanjskih stavbah.

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju nadalje povečala in bila realno za desetino višja kot pred letom. Od konca lanskega leta se ponovno krepi prodaja motornih vozil, ki se je predhodno ob uvedbi novega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov sredi leta 2018 precej zmanjšala. Po visoki lanski rasti, na katero je vplivalo tudi povečano trgovanje z nekaterimi energetskimi proizvodi, se umirjeno nadaljuje tudi rast prodaje v trgovini na debelo. V trgovini na drobno, ki jo sicer precej zaznamujejo nihanja v prodaji motornih goriv, prodaja neživilskih proizvodov že četrto leto zapored močneje raste, kar povezujemo s povečanim trošenjem gospodinjstev. Po zmanjšanju v prvi polovici lanskega leta umirjeno narašča tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

Visoka rast prihodka tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadaljevala. Zaradi višjega trošenja domačih in tujih gostov se je pospešila rast v gostinstvu. Izvoz storitev cestnega prometa ostaja ključni dejavnik rasti prihodka v prometu. K rasti prihodka informacijsko-komunikacijskih dejavnosti so poleg izvoza računalniških storitev zopet prispevale tudi telekomunikacijske storitve, katerih prihodek je dlje časa stagniral. Rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti je v zadnjem obdobju izvirala predvsem iz rasti storitev, ki jih dajejo podjetja v izvajanje zunanjim izvajalcem.

Medletna rast trošenja gospodinjstev se je ob pospešeni rasti razpoložljivega dohodka in relativno visokem zaupanju potrošnikov na začetku leta okrepila na 2,6 %. Poleg okrepljene rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) je na povečana sredstva gospodinjstev vplivala tudi visoka rast na novo odobrenih potrošniških kreditov. Gospodinjstva so ob višjih sredstvih povečala predvsem nakupe trajnih dobrin (za 6,9 %). Nadalje so povečala tudi izdatke za druge proizvode in storitve (za 2 %), ki sicer predstavljajo skoraj 90 % vse zasebne potrošnje.

Razpoloženje v gospodarstvu se je na začetku drugega četrtletja poslabšalo. Največ je k temu prispevalo nadaljnje zmanjšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, nadalje so se poslabšala predvsem pričakovanja podjetij glede izvoznega povpraševanja in obsega proizvodnje. Zaupanje se je zmanjšalo tudi v večini ostalih dejavnosti, poleg predelovalnih dejavnosti pa je nižje kot pred letom tudi v gradbeništvu. Zaupanje potrošnikov je nižje kot pred letom zaradi nižjih pričakovanj glede gospodarskega stanja, a ostaja precej visoko.

Razmere na trgu dela so se v začetku leta nadalje izboljšale. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še povečalo – najbolj v gradbeništvu, prometu in predelovalnih dejavnostih. Gibanja na trgu dela so še naprej zaznamovana s pomanjkanjem delovne sile ob visokem povpraševanju po delu, kar se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest in povečevanju zaposlovanja tujcev. Število registriranih brezposelnih se je v prvih štirih mesecih še naprej zmanjševalo, a ob že nizki ravni brezposelnosti počasneje kot predhodna leta. Konec maja jih je bilo 72.012 oz. 6,1 % manj kot leto prej.

Rast plač se je v prvih treh mesecih letos skladno s pričakovanji nadalje okrepila. V zasebnem sektorju je k rasti poleg konjunkturnih in demografskih dejavnikov (dobri poslovni rezultati podjetij, postopna rast produktivnosti, pomanjkanje delovne sile in s tem povezan pritisk na rast plač) prispeval še dvig minimalne plače. Plače so se najbolj povišale v trgovini, gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, torej v dejavnostih z največjim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Rast plač v javnem sektorju pa je bila v prvem četrtletju posledica visoke rasti v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja  nekoliko znižala. Nižja je bila predvsem rast cen storitev, ki sicer ob rasti trošenja gospodinjstev, še naprej največ prispevajo k inflaciji. Znižal se je prispevek v skupini rekreacija in kultura, zaradi nekoliko nižje rasti cen počitniških paketov, ki pa je bila še vedno približno 8-odstotna. Prispevek cen komunikacij je bil negativen. Medletna rast cen blaga se ohranja na nizki ravni (nekoliko pod 1%), saj se cene poltrajnega in trajnega blaga medletno še naprej znižujejo.

Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila ohranila nekoliko nad 1 %. Rast cen energentov se je še okrepila, predvsem zaradi višjih cen v oskrbi z električno energijo. Rast cen proizvodov za investicije pa se je, po okrepljeni rasti v prvem četrtletju, nekoliko upočasnila, a je ostala višja od povprečja lanskega leta. Višje cene energentov so pospešile rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu. Nadalje se upočasnjuje rast cen na tujih trgih, kar je v največji meri povezano z umirjanjem tujega povpraševanja.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem četrtletju medletno še povečal. K medletno višjemu presežku je največ prispeval višji blagovno-storitveni presežek. K temu so večinoma prispevali količinski dejavniki (višja rast izvoza kot uvoza), rast uvoznih cen pa je presegla rast izvoznih cen (poslabšani pogoji menjave). Presežek se je dodatno okrepil zaradi nadaljnjega nižanja primanjkljaja primarnih dohodkov, predvsem neto plačil obresti. To je bila posledica nižjih stroškov financiranja dolga državnega sektorja in neto priliva obresti v zasebni sektor zaradi znatnega znižanja zunanjega dolga poslovnih bank in večjih finančnih naložb v tuje vrednostne papirje. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov so v prvem četrtletju zaznamovala predvsem višja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Obseg kreditov in depozitov domačih nebančnih sektorjev se nadalje krepi. Še naprej najizraziteje narašča kreditiranje gospodinjstev. Obseg stanovanjskih kreditov narašča umirjeno, nekoliko višje pa so stopnje rasti potrošniških kreditov. To je po naši oceni tako posledica večjega povpraševanja gospodinjstev po kreditih, kot tudi večjega interesa bank za tovrstno posojanje. Kreditna sposobnost gospodinjstev je namreč, ob nizki zadolženosti in ugodnih gibanjih na trgu dela, ugodna. Hkrati so obrestne mere za potrošniška posojila tudi za več kot dvakrat višje, kot npr. za stanovanjska in podjetniška posojila, kar banke še dodatno spodbuja k tovrstnemu kreditiranju. Rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je letos še nekoliko okrepila. K temu prispeva tako rast depozitov gospodinjstev, kot tudi države, ki je ob ugodnih javnofinančnih razmerah okrepila vloge pri domačih bankah. Dobri poslovni rezultati pa vplivajo tudi na nadaljnjo rast depozitov nefinančnih družb. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje.

Presežek konsolidirane bilance je bil v prvih štirih mesecih nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Po primanjkljaju v prvem četrtletju se je konsolidirana bilanca prevesila v presežek, ki je bil nižji od lanskega zaradi okrepljene rasti izdatkov (6,8 %) ob nižji rasti prihodkov (5,7 %). Nižja rast davčnih prihodkov je izhajala iz davka na dodano vrednost, najvišje rasti pa so bile iz obdavčitve dohodkov, v povezavi z ugodnimi gibanji na trgu dela in poslovnimi rezultati podjetij. Precej manj kot lani so k rasti prihodkov prispevala tudi prejeta sredstva iz EU, okrepitev te rasti pa pričakujemo v nadaljevanju leta. K letošnji krepitvi rasti odhodkov, ki je glede na sprejete proračunske dokumente pričakovana, prispevajo vse največje skupine odhodkov. Povezana je s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu, ukrepi na področju transferjev posameznikom ter gospodinjstvom in visoko rastjo investicij na področju prometne infrastrukture, ki so jo omogočile tudi ugodne vremenske razmere. V začetku leta so bila okrepljena tudi vplačila v proračun EU.