BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 1,4 %, medletna rast (3,4 %) pa je bila nižja kot v prvi polovici leta in v okvirih pričakovanj Jesenske napovedi. Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila na 2,6 %. Rast je izhajala iz potrošnje v trgovini z neživili in storitev. Investicijska dejavnost je v tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Poslabševanje izvoznih pričakovanj se še ni opazneje odrazilo na rasti izvoza blaga, kjer se je tudi v tretjem četrtletju nadaljevala tekoča rast, so pa že od pomladi v tem segmentu ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju prisotna večja mesečna nihanja. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino. Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala, ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije in nižji porabi državnega proračuna za nekatere vrste blaga in storitev. Prispevek spremembe zalog je bil, po visokih pozitivnih vrednostih v prvi polovici leta, v tretjem četrtletju na medletni ravni nevtralen.

Poraba elektrike je bila oktobra medletno nižja za 12 %. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog nižja industrijska poraba. To povezujemo s krčenjem proizvodnih aktivnosti, zlasti nekaterih energetsko intenzivnih podjetij zaradi visokih cen energije, ter z učinkovitejšo rabo energije. Medletno nižjo porabo so imele oktobra tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija za 3 %, Avstrija, Italija, Nemčija in Hrvaška pa za 7 %).

Oktobra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 7,1 %), po naši oceni predvsem zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so ob visokih cenah elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi preoblikovala proizvodne procese in uvedla sodobnejše tehnologije, s čimer so postala energetsko učinkovitejša. Zaradi varčnejše rabe energije sta bili oktobra medletno nižji tudi gospodinjska poraba (za 4,3 %) in poraba malih poslovnih odjemalcev (za 2,2 %).

Poraba zemeljskega plina je bila avgusta za 14 %, septembra pa za 11 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa bo glede na razpoložljive podatke ob nadpovprečno toplem vremenu preseglo 20 %. Znižanje porabe plina v povprečju držav EU je bilo po podatkih Eurostata avgusta enako kot v Sloveniji, septembra pa 15-odstotno. Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na podražitve plina z njegovo manjšo porabo. Tudi toplo vreme je oktobra prispevalo k nižji porabi glede na prejšnja leta in pripomoglo k temu, da so evropska skladišča plina skoraj polna. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 4. novembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za okoli 17 %. 

Vrednost davčno potrjenih računov je bila oktobra, ob visoki rasti cen, medletno nominalno višja za 11 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 13 %. Nekoliko nižja medletna rast kot v preteklih mesecih je bila predvsem posledica nižje rasti v trgovini (10 %), kjer  je bilo sicer izdanih nekaj več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Višja kot v preteklih dveh mesecih pa je bila ob nižji lanski osnovi rast v gostinstvu (zaradi visoke rasti pri strežbi pijač in hrane) in v nekaterih kulturnih, športnih, razvedrilnih in osebnih storitvah.

Blagovna menjava z državami EU se je v tretjem četrtletju tekoče povečala; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je oktobra še poslabšalo. Ob precejšnih mesečnih nihanjih se je realni izvoz blaga v države EU v primerjavi s preteklim četrtletjem povečal za 2,6 %, realni uvoz blaga iz držav EU pa je ostal na doseženi ravni (desez.). Medletna rast menjave z državami EU je v tretjem četrtletju izhajala večinoma iz izvoza (izvoz 8,5 %, uvoz 0,5 %) in bila ugodnejša od pričakovanj na podlagi razmer v mednarodnem okolju in padajočih kazalnikov zaupanja. Velika negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih namreč opazno vplivala na razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se izvozna naročila oktobra še znižala in so na najnižji ravni po koncu leta 2020. Glede na anketne podatke podjetja pričakujejo, da se bo v zadnjem četrtletju njihov konkurenčni položaj na trgih EU in zunaj EU poslabšal, obseg novih naročil pa še znižal. 

Po prekinitvi rasti junija in julija se je storitvena menjava avgusta znova povečala. V primerjavi s predhodnim mesecem sta se avgusta povečala tako izvoz kot uvoz storitev (desez.). Ugodna mesečna gibanja so se nadaljevala v menjavi s turizmom povezanih storitev, ki je julija in avgusta presegla ravni izpred epidemije.  Povečala se je tudi menjava večine ostalih pomembnejših storitev (transport, ostale poslovne storitve, IKT), razen gradbeništva. Zaradi nizke lanske osnove je bila v prvih osmih mesecih medletna rast storitvene menjave še naprej zelo visoka (32,5 %), ravni izpred epidemije (januar–avgust 2019) je presegla za več kot petino. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je ob septembrskem znižanju v tretjem četrtletju le skromno povečala. V visoko tehnološko zahtevnih panogah se je rast nadaljevala, po slabši prvi polovici leta je bila večja tudi proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah pa se je zmanjšala, v večini teh panog je bila manjša tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi energetsko bolj intenzivne panoge so v tretjem četrtletju proizvedle manj kot pred letom (kovinska in papirna industrija, od tehnološko zahtevnejših pa kemična industrija) oziroma se je njihova rast močno umirila (proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov). V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v tretjem četrtletju še vedno medletno višja. Rast je bila najmočnejša v farmacevtski industriji (po naši oceni) in proizvodnji IKT opreme, pa tudi v proizvodnji električnih naprav in, po globokem padcu v prvi polovici leta, v proizvodnji motornih vozil.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila avgusta gradbena aktivnost znatno višja kot lani. Po močni okrepitvi aktivnosti v začetku letošnjega leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na tej ravni in bila avgusta za 30,2 % višja kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je avgusta znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih sedmih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 7 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 17 o. t. 
 

Po avgustovski rasti se je septembra prihodek v trgovini po predhodnih podatkih zmanjšal, v povprečju tretjega četrtletja pa v večini panog ostal podoben kot v drugem četrtletju. Odstopala sta prihodek v trgovini na debelo, ki je precej upadel, in pa prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki se je močneje okrepila. Ta je kljub rasti ostala edina izmed glavnih trgovskih panog, ki je še močno zaostajala za prodajo pred epidemijo, manjša pa je bila tudi v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem. Medletno manjša je v tretjem četrtletju ostala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. V preostalih panogah so se medletne četrtletne rasti prodaje nadalje umirile. 

Po julijskem upadu se je realni prihodek tržnih storitev avgusta znova povečal, tekoče za 3,2 %, medletno za 7,8 %. Prihodek se je po nekaj mesecih zniževanja tekoče ponovno močneje okrepil v prometni dejavnosti, še posebej v skladiščenju. Ponovno se je okrepil tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer so k rasti prispevale vse storitve. Upadanje prihodka se je nadaljevalo v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi njegovega občutnega zmanjšanja v potovalnih agencijah. Ob tekočem upadu števila prenočitev domačih in tujih turistov se je še nekoliko zmanjšal tudi gostinski prihodek. V strokovno-tehničnih dejavnostih je prihodek zaradi krčenja v svetovalnih storitvah ponovno zanihal navzdol.

Trošenje gospodinjstev je bilo v tretjem četrtletju za 2,6 % večje kot pred letom. Prihodek v trgovini na drobno z neživili je bil v tretjem četrtletju medletno realno večji za 3,7 %. Nekoliko večja kot lani je bila tudi potrošnja za turistične storitve v tujini, za turistične storitve doma pa so gospodinjstva po izteku roka za unovčitev bonov medletno potrošila precej manj. Medletno manjši sta ostali tudi prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam (–15,3 %) ter živil, pijač in tobačnih izdelkov (– 1,9 %). K medletni rasti je od sredine septembra prispevala tudi nizka osnova zaradi zaostritve epidemičnih ukrepov lansko jesen, kar je (po podatkih davčnih blagajn) vplivalo predvsem na višje medletne rasti v nekaterih kulturnih, športnih, razvedrilnih in osebnih storitvah, pri strežbi jedi in pijač ter v nekaterih prodajalnah z neživili. 

Gospodarska klima se je oktobra še poslabšala in ostala pod dolgoletnim povprečjem. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti. Malenkost bolj optimistično kot septembra je bilo razpoloženje med potrošniki, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu. Medletno ostaja višje le zaupanje v trgovini na drobno, v ostalih dejavnostih pa je precej nižje kot pred letom. Največji medletni upad zaupanja je med potrošniki, kjer je na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih. Potrošniki so ob visoki inflaciji v primerjavi z lanskim letom vse bolj pesimistični glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi in finančnega stanja v gospodinjstvih, predelovalna podjetja pa ob visokih cenah energentov in ostalih surovin ter težavah v dobavnih verigah zmanjšujejo ocene o pričakovani proizvodnji in izvozu.

Medletna rast števila delovno aktivnih oseb je bila avgusta podobna kot prejšnja dva meseca (2,3 %) in nekoliko nižja kot v začetku leta. Visoka je ostala v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil avgusta že 73 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,4 o. t. na 13,6 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih osmih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,8 %.

Upad števila registriranih brezposelnih je bil oktobra po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece (–1,2 %). Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 52.991 oseb, kar je za 1,8 % več kot konec septembra. To je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih za 20,5 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – oktobra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so tako kot dolgotrajno brezposelni težje zaposljivi – oktobra jih je bilo za dobro petino manj kot pred letom.

Ob visoki inflaciji je bila avgusta povprečna bruto plača medletno realno nižja za 4,8 %; v javnem sektorju je bilo znižanje zaradi lanske osnove večje (7,2 %) kot v zasebnem (3,4 %). V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad nekoliko manjši kot julija, a večji kot v preostalih mesecih letos. V javnem sektorju pa je bil medletni upad realno manjši kot v prejšnjih mesecih, kar je povezano z medletnim učinkom prenehanja izplačevanja večine epidemičnih dodatkov julija lani. V prvih osmih mesecih letos je povprečna plača realno za 6,7 % nižja kot v enakem obdobju lani (v zasebnem sektorju za 2,1 %, v javnem za 13,5 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra še malenkost upočasnila (na 9,9 %). Rast cen energentov se je še nekoliko upočasnila in bila  medletno 18,7-odstotna, kar je najmanj v zadnjih šestih mesecih. Energenti so k medletni inflaciji prispevali 2,2 o. t. Upočasnjevanje rasti je predvsem posledica višje lanske osnove in tudi mesečno nižjih cen naftnih derivatov, ki v veliki meri še ne upoštevajo podražitve 25. oktobra. Med energenti še naprej hitro naraščajo cene trdih goriv, ki so se samo v zadnjih dveh mesecih skupno podražila za več kot 30 %, medletno pa skoraj za 125 %. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se je oktobra še okrepila in dosegla že 17,2 %, največ v zadnjih dveh desetletjih, prispevek k inflaciji pa je bil 2,8 o. t. Mesečna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač pa je bila z 2,5 % druga najvišja letos. Medletna rast cen trajnega blaga, ki se je od konca prve polovice leta gibala nekoliko nad 10 %, se je oktobra znižala na 9,8 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga je s 4 % še vedno razmeroma umirjena. Cene storitev pa so se na medletni ravni okrepile za skoraj 6 %. 

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je v preteklih mesecih postopoma upočasnjevala, septembra pa se je ponovno nekoliko okrepila (na 21,3 %). Na to je v veliki meri vplivala ponovno višja rast cen na domačem trgu, kjer so se tako kot avgusta najizraziteje okrepile cene v skupini energentov (medletno višje za približno 1,1-krat), nekoliko pa tudi rast cen proizvodov za široko porabo (16,9 %). Medletna rast cen proizvodov v skupinah surovin (19,8 %) in investicij (10,5 %) pa se je ob umirjanju gospodarske aktivnosti še naprej postopoma upočasnjevala. Cene na tujih trgih so na medletni ravni naraščale s podobno dinamiko kot avgusta. Izstopala je predvsem visoka, skoraj 30-odstotna, mesečna rast cen v skupini energentov (medletno 23,3 %), a je njihov prispevek k skupni rasti zaradi nizke uteži (1,8 %) razmeroma majhen. Medletna rast cen v skupinah surovin (25,4 %) in proizvodov za široko porabo (8,4 %) pa se je nekoliko upočasnila.

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem je septembra ostala 12-odstotna. Ocenjujemo, da zaostrovanje pogojev zadolževanja že nekoliko vpliva na kreditno aktivnost bank, predvsem na obseg posojil podjetjem in NFI, ki je septembra na mesečni ravni stagniral. Malenkost se je upočasnila tudi rast posojil gospodinjstvom. Medletna rast kreditov podjetjem in NFI pa je kljub upočasnitvi ostala razmeroma visoka (17,6 %), rast kreditov gospodinjstvom pa se je ohranila nekoliko nad 8 %. Medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev se je v prvi polovici leta umirjala, v nadaljevanju leta pa ponovno nekoliko okrepila, a je bila septembra s 7,1 % še vedno za 1,5 o. t. nižja kot ob koncu preteklega leta. Zvišuje se predvsem rast vlog nefinančnih družb (8,1 %), ki po naši oceni po opustitvi ležarin krepijo sredstva na bančnih računih ter hkrati ustvarjajo likvidnostne rezerve ob zaostrovanju pogojev zadolževanja in umirjanju gospodarske aktivnosti. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se ohranja nekoliko nad 1 %.

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih medletno precej nižji presežek (137,3 mio EUR v primerjavi s 3 mrd EUR), v prvih osmih mesecih letos pa primanjkljaj v vrednosti 212,5 mio EUR. K zniževanju presežka je največ prispeval blagovni saldo (presežek se je prevesil v primanjkljaj), saj je bila ob krepitvi domače potrošnje in poslabšanih pogojih menjave nominalna rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Medletno višji so bili tudi neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in več plačanih letošnjih carin v proračun EU kot posledica uvoza električnih vozil za celoten trg EU (Luka Koper). Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov izhaja iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitveni presežek pa se je povečeval, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov) in menjavi transportnih storitev v povezavi z rastjo mednarodne menjave blaga. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih devetih mesecih leta 2022 opazno nižji kot v enakem obdobju leta 2021. V prvih devetih mesecih leta 2022 je znašal 378 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 2,1 mrd EUR. Prihodki so se v prvih devetih mesecih leta medletno zvišali za 11,7 %, rast je zaradi boljšega poslovanja podjetij izhajala zlasti iz davka od dohodka pravnih oseb ter, ob krepitvi potrošnje gospodinjstev in inflacije, iz davka na dodano vrednost. Zaradi znižanih trošarin za energente in električno energijo ter sprememb dohodninske zakonodaje je rast teh prihodkov skromna, podobno tudi rast nedavčnih prihodkov, saj letos ne bo enkratnega prihodka iz naslova podeljenih koncesij za radijske frekvence. Močno so se okrepili prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU, na kar je vplival priliv iz Sklada za okrevanje in odpornost in sredstva iz strukturnih skladov VFO 2014–2021. Odhodki so se v prvih devetih mesecih leta medletno zvišali za 0,6 %. V tem so se medletno okrepili izdatki za blago in storitve, investicije in plačila v proračun EU. Ukrepi za blažitev posledic epidemije so v prvih devetih mesecih leta znašali 654 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 2.388 mio EUR. To je vplivalo predvsem na znižanja odhodkov za plače javnih uslužbencev, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih 2022 pozitiven (142,4 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 677,3 mio EUR (56,9 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2022), vplačala pa 534,9 mio EUR (74,9 % načrtovanih vplačil). Največji del prihodkov v tem obdobju so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (38,5 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (32,9 %), sredstva iz Kohezijskega sklada pa manjši del (9,1 %). Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je bil v državni proračun vplačan drugi del predplačila za izvajanje NOO. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca junija 2022 počrpala (izplačila upravičencem) 71 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 (vključno s programom React-EU).