Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem letošnjem četrtletju nadaljevala. BDP je bil za 0,8 % višji kot v drugem četrtletju (desez.) in za 1,7 % višji kot v lanskem tretjem četrtletju. Medletna rast zasebne potrošnje se je nekoliko umirila (1 %), a je ostala pomemben dejavnik letošnje rasti. Bruto investicije v osnovna sredstva so se medletno opazneje povečale (9,1 %), po upadu v prvi polovici leta. Močno so se povečale zlasti gradbene investicije v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, stanovanjska gradnja pa je ostala manjša kot pred letom. Državna potrošnja je bila po znižanju v predhodnem četrtletju za 1,2 % večja kot pred letom, predvsem zaradi manjšega učinka visoke lanske osnove, ki je odražala okrepljene izdatke za obnovo po poplavah. Ob medletnem upadu izvoza (–1,1 %) in povečanju uvoza (0,7 %) je saldo menjave s tujino rast BDP zmanjšal za 1,4 o. t. Prispevek zalog h gospodarski rasti, ki je bil za prvo polovico leta popravljen močno navzdol, je bil v tretjem četrtletju pozitiven (0,6 o. t.). V prvih devetih mesecih je bil BDP medletno višji za 0,7 %. 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra za 3,6 % višja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko eden od pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila ob enakem številu delovnih dni tekoče mesečno za 1,7 % nižja, medletno pa za 2,5 % višja. Medletno višji sta bili tudi porabi gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev (za 6,5 % in 1,8 %).

Realni izvoz blaga se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal, uvoz pa ostal na doseženi ravni (desez.); medletno je bil izvoz manjši, uvoz pa večji. K četrtletni rasti izvoza (1,3 %) je pomembno prispevalo precejšnje julijsko povečanje, avgusta in septembra pa je izvoz upadel. V tretjem četrtletju se je povečal izvoz v države EU, izven EU pa se je zmanjšal, zlasti v ZDA. Opazno se je povečal izvoz skupine cestnih vozil, ki sicer mesečno in četrtletno močno niha, zlasti izvoz v Francijo. Večji je bil tudi izvoz farmacevtskih proizvodov ter drugih strojev in naprav. Po opaznem upadu v predhodnem četrtletju se je nekoliko povečal tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov, zmanjšal pa izvoz ostalih materialov. Pri uvozu sta se tekoče povečala uvoza proizvodov za široko in investicijsko potrošnjo, drugo četrtletje zapored pa se je zmanjšal uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (vse desez.). Medletno je bil izvoz v tretjem četrtletju manjši (–1,7 %), kar je bilo delno povezano tudi z visoko lansko osnovo. V devetih mesecih letos je bil nižji za 0,5 %. Uvoz je bil v tretjem četrtletju in devetih mesecih medletno večji (0,8 % oz. 0,6 %).
Blagovni izvoz še naprej omejuje šibko povpraševanje v predelovalnih dejavnostih glavnih trgovinskih partneric, saj na nizki ravni ostajajo tudi izvozna naročila. Tudi v začetku zadnjega četrtletja podjetja med glavnimi omejitvenimi dejavniki za poslovanje predelovalnih dejavnosti navajajo negotove gospodarske razmere ter nizko domače in tuje povpraševanje.

Realni izvoz in uvoz storitev sta se v tretjem četrtletju tekoče povečala, oba sta bila v prvih devetih mesecih medletno večja. K tekoči četrtletni rasti izvoza (0,5 %) je prispeval predvsem večji izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je v zadnjih mesecih sicer opazno nihal. Opazno večji je bil tudi izvoz nekaterih drugih skupin storitev, ki imajo manjši delež v skupnem izvozu storitev (osebne, kulturne in rekreacijske storitve), ter IKT storitev. Izvoz transportnih storitev se je zmanjšal že tretje četrtletje zapored, manjši kot v predhodnem četrtletju pa je bil tudi izvoz s turizmom povezanih storitev. Uvoz storitev se je zmanjšal (0,7%), povečal se je uvoz ostalih poslovnih in IKT storitev, manjši je bil uvoz večine drugih glavnih skupin storitev (vse desez.).
V tretjem četrtletju je izvoz storitev ostal podoben kot enakem obdobju lani (0,1 %), rast se je nekoliko upočasnila pri večini glavnih skupin storitev. Letos rastejo zlasti poslovne in IKT storitve, nekoliko manj storitve, povezane s turizmom, ki so bile v tretjem četrtletju na podobni ravni kot pred letom. Izvoz transportnih in gradbenih storitev je bil manjši kot v enakem obdobju lani. Po močni rasti v začetku leta je uvoz storitev medletno upadel drugo četrtletje zapored (–0,5 %). V povprečju prvih devetih mesecev sta bila izvoz in uvoz storitev medletno realno višja (1,8 % oz. 2,3 %).

Po krčenju v prvi polovici leta se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v tretjem četrtletju nekoliko povečala (desez.), po upadu v prvi polovici leta je bila medletno na podobni ravni. V tretjem četrtletju se je povečala proizvodnja po vseh skupinah tehnološke zahtevnosti (desez.). Medletno večja je ostala proizvodnja visoko in nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi v devetih mesecih presegle ravni izpred leta. Proizvodnja srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog pa je ostala medletno manjša tudi v tretjem četrtletju, v devetih mesecih je medletno v povprečju upadla za okoli 2,5 %. Desetino manjša kot v devetih mesecih lani je bila proizvodnja vozil in plovil, za okoli 5 % pa je upadla v kovinski industriji. Nekoliko večja kot pred letom je bila le v kemični in gumarski industriji ter v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v devetih mesecih v povprečju za 1,0 % manjša kot pred letom (del. dnem prilagojeno).
Od sredine leta se je nekoliko izboljšal tudi kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, predvsem zaradi izboljšanja kazalnika pričakovane proizvodnje. 

Septembra se je vrednost gradbenih del nadalje močno okrepila. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta okrepila. V drugem četrtletju za 6 %, v tretjem pa kar za 12 % (vse desez.). Skupno je bila vrednost del v prvih devetih mesecih za 7 % višja kot v primerljivem obdobju lani. Največ v gradnji nestanovanjskih stavb in specializiranih gradbenih delih (12 %), višja je bila tudi v gradnji inženirskih objektov (2 %), manjša pa v gradnji stanovanjskih stavb (–2 %). 
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu se je oktobra malce znižal, vendar ostaja znatno višji kot v dolgoročnem povprečju. Podjetja nova naročila ocenjujejo kot običajna. Najpomembnejša omejitev ostaja pomanjkanje usposobljenih delavcev, nezadostno povpraševanje kot omejitev pa navaja le približno desetina podjetij. To nakazuje, da gradbeništvo trenutno nima težav s povpraševanjem, bolj jih omejujejo težave na strani ponudbe.

Prihodek v trgovinskih panogah je bil v povprečju julija in avgusta, razen pri prodaji motornih vozil, nižji kot v drugem četrtletju (desez.). V trgovini na debelo je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija in avgusta še upadel in bil drugič zapored medletno manjši. Medletno manjši je bil tudi prihodek v trgovini na drobno z živili, ki se je po šibki rasti v drugem četrtletju v povprečju julija in avgusta zmanjšal. Prihodek v trgovini na drobno z neživili je bil po rasti v prvih dveh četrtletjih v povprečju julija in avgusta nekoliko manjši, a je ostal medletno večji. V trgovini z motornimi vozili pa se je rast prihodka nadaljevala tudi v poletnih mesecih. Prodaja v vseh trgovinskih panogah je bila v osmih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast visoka (7 %), v ostalih trgovinskih panogah pa skromna (v povprečju pod 1 %).

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je po upadu v drugem četrtletju, ki se je nadaljeval tudi julija, avgusta močno povečal (za 2,7 %, desez.), medletno je ostal na podobni ravni. Prihodek se je tekoče znatno okrepil v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti v skladiščenju), kjer se povečuje že daljše obdobje. Tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih je bila rast relativno visoka, pred tem se je prihodek v drugem četrtletju in tudi julija močno zmanjšal. Po rasti v prvi polovici leta se je v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih avgusta nadaljevala šibka rast. Po rasti v drugem četrtletju in upadu v juliju se je nekoliko povečal tudi prihodek v gostinstvu. Prihodek se je zmanjšal le v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem pod vplivom nadaljnjega krčenja prihodka v zaposlovalnih storitvah. V prvih osmih mesecih leta pa je bil realni prihodek medletno večji le v prometu in skladiščenju (za 2,3 %) ter strokovno-tehničnih dejavnostih (za 0,9 %).

Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju umirila na 1,0 %. Gospodinjstva so skupaj v juliju in avgustu nakupila občutno več novih osebnih avtov kot pred letom (za 13 %), po medletnem upadu v prvem četrtletju in 4-odstotni rasti v drugem četrtletju. Medletno večja sta bila tudi prihodek v trgovini na drobno z neživili (realno za 1 %), kjer se je rast v primerjavi z drugim četrtletjem močneje umirila, in trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 1 %). V poletnih mesecih pa so gospodinjstva manj kot pred letom trošila za živila in pijačo (–2 %, po medletni rasti v drugem četrtletju), manj je bilo tudi prenočitev domačih državljanov v Sloveniji (za –2 %). 
Nominalna vrednost davčno potrjenih računov (kot približek končne prodaje storitev in proizvodov) je bila v tretjem četrtletju medletno večja za 3 % (po medletni stagnaciji v prvem in 5-odstotni rasti v drugem četrtletju).

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra nadalje izboljšala, znova je bila višja tudi medletno. Vrednost kazalnika gospodarske klime se izboljšuje od sredine leta, v tem obdobju se je izboljšalo zaupanje v vseh dejavnostih. Zaupanje potrošnikov pa je po izboljšanju v avgustu približno nespremenjeno. Z izjemo predelovalnih dejavnosti, kjer se kazalnik zaupanja le počasi izboljšuje, je vrednost kazalnika presegla dolgoletno povprečje v vseh dejavnostih (gradbeništvo, trgovina, storitve). Nekoliko pod dolgoletnim povprečjem ostaja kazalnik zaupanja potrošnikov, kjer vidnejšega izboljševanja od sredine leta ni.

Število delovno aktivnih oseb je septembra ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.), medletno je bilo manjše za 0,4 %. Število zaposlenih je bilo medletno nižje (–0,6 %), število samozaposlenih pa višje (1,5 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,3 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, sledijo predelovalne dejavnosti (–1,7 %) in gradbeništvo (–1,6 %). Še naprej pa je bilo število delovno aktivnih medletno višje v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu in socialnem varstvu (za 3,5 %) ter javni upravi (za 1,5 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo septembra medletno večje za 1,7 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,7 %. 
V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih oseb medletno manjše za 0,4 %.

Število registriranih brezposelnih oseb se je oktobra nadalje malenkost povečalo (za 0,2 % desez.). Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 45.670 oseb oz. 3,9 % več kot konec septembra, kar je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost ob zaključku študijskega leta. Brezposelnih je bilo oktobra  medletno za 0,5 % več, večinoma zaradi povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost, ki je od julija letos posledica večjega priliva tujih državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih, delno pa tudi konjunkturnih gibanj. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–6,7 %) in upad brezposelnih, starejših od 50 let (–7,6 %), sta bila podobna kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) od konca lanskega leta presega ravni izpred leta (oktobra jih je bilo medletno 8,3 % več).

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila septembra (7 %) višja kot v predhodnih dveh mesecih. V javnem sektorju se je, po visoki rasti v začetku leta, julija in avgusta rast upočasnila, septembra pa ponovno okrepila (na 9 %). Višja rast je v veliki meri posledica rasti plač v izobraževanju, kar je po naši oceni povezano z izplačili dodatka za učno in pedagoško obveznost. Tudi v zasebnem sektorju ostaja rast, ob še vedno precejšnjem pomanjkanju delovne sile, razmeroma visoka (5,8 %). 
V prvih devetih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,5 % (nominalno za 6,9 %) – v javnem sektorju za 7,1 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,6 % oz. 5,3 %). 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra, ob mesečno nespremenjenih cenah, povišala za 0,5 o. t., na 3,1 %. Višja rast je bila v veliki meri povezana z nižjo osnovo, saj je bil lani oktobra uveden nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki se je začel z nižjo poletno sezono. Rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo se je tako oktobra letos okrepila z 0,4 % na 4,2 %. K temu pa je nekoliko prispevala tudi 6,3-odstotna mesečna podražitev toplotne energije. K medletni inflaciji so sicer še naprej največ prispevale cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki so bile medletno višje za 6,8 % (septembra 7,0 %). Medletna rast cen trajnega blaga se je oktobra nekoliko okrepila, a je bila z 0,6 % še vedno umirjena. Ob manj izrazitih sezonskih podražitvah v skupini obleka in obutev pa se je še znižala medletna rast cen poltrajnega blaga, ki je bila z 0,2 % najnižja po septembru lani. Medletna rast cen storitev (2,7 %) se je v zadnjih dveh mesecih znižala pod 3 %.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletna rast pa se je ob nižji osnovi skoraj podvojila. Rast cen na domačem trgu je bila na medletni ravni (1,7 %) višja od rasti cen na tujih trgih (0,9 %). To je predvsem posledica skromne (0,6 %) rasti cen na trgih evrskega območja, rast cen na trgih izven evrskega območja pa je primerljiva rasti na domačem trgu. Med posameznimi namenskimi skupinami so imele še naprej najvišjo medletno rast cene blaga za široko porabo (3,8 %), ki jih v veliki meri poganja rast cen netrajnega blaga za široko porabo (4,4 %), znotraj katere so se okrepile rasti cen v proizvodnji živil (5,5 %) in pijač (5,8 %). Rast cen v skupini surovin (0,5 %) je ostala umirjena, cene energentov in proizvodov za investicije pa so bile medletno nižje za 0,5 % oz. 0,1 %.

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je septembra upočasnila za več kot tretjino, na 5,5 %. K temu je v največji meri prispevala višja osnova iz septembra lani, ko se je obseg kreditov NFI mesečno povečal za skoraj 60 %. Medletna rast obsega kreditov NFI se je tako kljub mesečni stagnaciji septembra letos upočasnila iz skoraj 70 % na 5,4 %. Medletna rast kreditov podjetjem se je ob mesečnem znižanju (za 0,9 %) nekoliko upočasnila, na 2,1 %. Medletna rast obsega posojil gospodinjstvom, ki se še naprej postopoma krepi, pa je bila 7,5-odstotna. Rast stanovanjskih posojil (polovica novega zadolževanja gospodinjstev v devetih mesecih letos) je bila 7,4-odstotna in višja kot pretekle mesece. Medletna rast potrošniških posojil, ki se je v preteklih mesecih postopoma umirjala, se je septembra ohranila okoli doseženih ravni (10,7 %). Medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev (5,6 %) je bila v zadnjih mesecih razmeroma stabilna. Po podobnih stopnjah rastejo tako vloge gospodinjstev (5,4 %) kot tudi nefinančnih družb (6,2 %). Ob nizkih depozitnih obrestnih merah so se še okrepile predvsem vloge čez noč (7,8 %), ki predstavljajo več kot 80 % vseh depozitov domačih nebančnih sektorjev. Delež nedonosnih terjatev se je avgusta ohranil na 1,1 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju medletno nižji. K temu je največ prispeval nižji saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga je bil v tretjem četrtletju medletno nižji, uvoz blaga pa višji. Pogoji menjave so se znova izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletnemu znižanju blagovnega salda (141 mio EUR) v tretjem četrtletju količinska gibanja prispevala 256 mio EUR, učinek pogojev menjave pa je bil pozitiven (115 mio EUR). Storitveni presežek je bil medletno večji predvsem zaradi večjega presežka pri menjavi zavarovalniških storitev, potovanj in transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno višji predvsem zaradi večjih neto odlivov dividend in dobička od neposrednih naložb. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz manj prejetih transferjev državnega sektorja iz proračuna EU. Na letni ravni je presežek tekočega računa plačilne bilance ostal visok, dvanajstmesečni saldo je namreč septembra izkazoval presežek v vrednosti 3,1 mrd EUR (4,4 % ocenjenega BDP za leto 2025).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v devetih mesecih letošnjega leta za 521,3 mio EUR višji kot lani. Znašal je 954,4 mio EUR, njegovo povišanje pa odraža upočasnjeno rast prihodkov ob ohranjanju rasti odhodkov na podobni ravni kot lani. Medletna rast prihodkov je bila sicer v tretjem četrtletju (8,7 %) precej višja kot v drugem (3,7 %), na kar je vplivala rast davčnih prihodkov, ki so v drugem četrtletju medletno upadli, okrepila pa se je tudi rast nedavčnih prihodkov. V devetih mesecih so se prihodki zvišali za 6,2 %, v enakem obdobju lani pa za 10,9 %. Letošnja upočasnitev je povezana s konjunkturnimi dejavniki in ukrepi, ki so lani vplivali na visoko rast socialnih prispevkov ter določenih davčnih prihodkov. Rast odhodkov je bila v tretjem četrtletju nekoliko nižja (7,4 %) kot v drugem (9,4 %), na kar je vplivala nižja rast sredstev za plače in druge prejemke zaposlenim ter nižja rast izdatkov, izločenih v rezerve. V devetih mesecih letos so bili odhodki medletno višji za 8,4 %, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (8,6 %). K rasti odhodkov letos največ prispevajo sredstva za plače zaposlenim zaradi izvajanja plačne reforme, pokojnine in nekateri drugi transferji. Pretežni del primanjkljaja konsolidirane bilance izhaja iz primanjkljaja državnega proračuna. Ta je v devetih mesecih letos znašal 952,5 mio EUR, po prvih podatkih pa je bil v desetih mesecih letos nekoliko nižji (910 mio EUR). Do konca leta pričakujemo, da se bo primanjkljaj povečal, kar je bilo načrtovano. Do konca leta pričakujemo krepitev prihodkov zaradi prejetih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Hkrati pričakujemo tudi okrepljeno rast odhodkov zaradi druge tranše izplačil v okviru plačne reforme v javnem sektorju, izplačila zimskega regresa, izplačila zimskega dodatka za upokojence in krepitev investicijske porabe.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v desetih mesecih leta 2025 negativen (108,9 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 480,4 mio EUR (34,4 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2025), plačala pa 589,3 mio EUR (80,6 % načrtovanih letnih plačil). Največji delež v prihodkih so imela prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (37,6 % vseh povračil v državni proračun, 55,0 % pričakovanih povračil v letu 2025) ter za Načrt za okrevanje in odpornost (25,0 % vseh povračil v državni proračun). Za sredstva iz strukturnih skladov je bilo v državni proračun povrnjeno 14,7 % vseh povračil (20,8 % pričakovanih povračil v letu 2025). Oktobra 2025 je Evropska komisija podala predhodno pozitivno oceno 4. zahtevka za plačilo sredstev za izvajanje NOO, sredstva v višini okoli 440 mio EUR pa bo Slovenija predvidoma prejela še letos. Glede na Informacijo o izvajanju NOO (oktober 2025) je letos predvidena oddaja še enega zahtevka za izplačilo Evropski komisiji, še dveh pa v letu 2026 (vsi trije v skupni vrednosti 772,4 mio EUR bruto).