Ekonomsko ogledalo
Priloge:
Ekonomsko ogledalo 7/2023
V Sloveniji se umirjanje rasti gospodarske aktivnosti odraža tudi na trgu dela. Upočasnjuje se medletna rast števila delovno aktivnih, prav tako se umirja še do sredine letošnjega leta močno upadanje števila registriranih brezposelnih. Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča o pomanjkanju kadra, ki je pomemben omejitveni dejavnik poslovanja. Pomanjkanje delovne sile vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev predstavlja več kot 90 % medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala, na 6,9 %. K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki med 12 skupinami k inflaciji še vedno prispevajo največ. Inflacija pa še naprej presega povprečje evrskega območja (merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin – HICP, ki omogoča evropsko primerjavo). Ta razlika se od septembra ponovno povečuje, k čemur je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje v Sloveniji. Do večje razlike je tako prišlo zlasti pri cenah energentov, na katere so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate.
Priloge:
Četrtletna sprememba BDP v glavnih trgovinskih partnericah, 3. četrtletje 2023
BDP evrskega območja je po prvi predhodni oceni Eurostata v tretjem četrtletju glede na drugo upadel. Po skromni četrtletni rasti v drugem četrtletju (0,2 %) se je v tretjem zmanjšal za 0,1 %, medletno je bil višji za 0,1 %. Med našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami, za katere so na voljo podatki, se je BDP medčetrtletno povečal le v Franciji (za 0,1 %, medletno 0,7 %). Avstrijski BDP se je po razmeroma visokem upadu v drugem četrtletju (−0,8 %) precej zmanjšal tudi v tretjem (−0,6 %, medletno −1,2 %). Skrčil se je tudi nemški BDP (−0,1 %, medletno −0,4 %), italijanski pa je stagniral. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih v evrskem območju je bila v povprečju julija in avgusta za 3,1 % manjša od ravni v drugem četrtletju. Za predhodnim četrtletjem sta v povprečju julija in avgusta zaostali tudi prodaja v trgovini na drobno (−0,9 %) in aktivnost v gradbeništvu (−0,3 ).
Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje, oktober 2023
Anketni kazalniki za evrsko območje nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti tudi v začetku zadnjega četrtletja. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih (46,5). Kazalnika, ki ga sestavljata, in sicer za predelovalne dejavnosti ter storitve, sta se še oddaljila od meje 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Na padec aktivnosti so sestavljeni PMI kazalniki oktobra nakazovali tudi za večino naših pomembnejših trgovinskih partneric (Nemčija, Italija, Avstrija, Francija). Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od lanskega julija pod dolgoletnim povprečjem, je bila oktobra podobna kot mesec prej in nižja kot pred letom. Ob šibkem tujem povpraševanju ter zaostrenih pogojih financiranja, ki slabijo investicije in potrošnjo, bo aktivnost predvidoma ostala skromna tudi v prihodnjih četrtletjih. Oktobra je povprečna napoved za gospodarsko rast evrskega območja v letošnjem letu znašala 0,5 %, za leto 2024 pa 0,6 %.
Cene surovin, oktober 2023
Cene nafte in neenergetskih surovin na mednarodnih trgih so se oktobra nekoliko znižale. Povprečna dolarska cena nafte Brent je oktobra znašala 90,8 USD (3,1 % manj kot mesec prej), evrska pa 86 EUR (2 % manj kot mesec prej). Po opaznejšem septembrskem zvišanju cen nafte zaradi odločitve Savdske Arabije in Rusije o nadaljevanju zmanjševanja črpanja, vojna na Bližnjem vzhodu na povprečno ceno v oktobru ni imela večjega vpliva. Medletno je bila oktobra dolarska cena nafte Brent nižja za 2,7 %, evrska pa za 9,5 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se oktobra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 27,6 %, predvsem zaradi težav s črpanjem na nekaterih nahajališčih in poškodb na plinovodu v Baltskem morju, medletno pa so bile nižje za 65,3 %. Povprečna dolarska cena neenergetskih surovin je bila po podatkih Svetovne banke oktobra v primerjavi z mesecem prej nižja za 1,6 %, medletno za 4,1 %. Na mednarodnih surovinskih trgih so bili oktobra medletno precej cenejši hrana in gnojila.
Bruto domači proizvod, 3. četrtletje 2023
Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 %, medletno pa je bil višji za 1,1 % (nedesezonirano). Medletna rast je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev se je, po rasti v prvi polovici leta, medletno zmanjšala. Tudi mednarodna menjava, še zlasti blagovna, je bila nižja kot pred letom. Pri tem je bil padec uvoza večji od padca izvoza, saj je nanj vplivalo tudi nadaljnje medletno zmanjševanje domače potrošnje. Prispevek salda menjave s tujino je bil tako ponovno visoko pozitiven in je znašal 2,4 o. t. Dodana vrednost pretežno izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti pa je ostala medletno nespremenjena.
Poraba elektrike, oktober 2023
Poraba elektrike je bila oktobra medletno nižja za 5 %. Medletni upad je bil precej manjši kot v preteklih mesecih, kar je lahko delno tudi posledica razmeroma nizke lanske osnove, ki je bila povezana z umirjanjem gospodarske aktivnosti in visokimi cenami elektrike. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela oktobra medletno nižjo porabo Avstrija (5 %), drugje je bila poraba medletno višja. V Franciji za 1 %, na Hrvaškem in v Nemčiji za 2 % ter v Italiji za 4 %.
Poraba elektrike po odjemnih skupinah, september 2023
Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 6,7 %, kar je manjši padec kot v prejšnjih mesecih. Na slednje je lahko vplivala razmeroma nizka lanska osnova, ki je bila posledica umirjanja gospodarske rasti. Nižja kot pred letom je bila septembra tudi poraba gospodinjstev (za 5,2 %) in malih poslovnih odjemalcev (za 4,1 %).
Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, oktober 2023
Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila oktobra medletno višja za 7 %. Medletna rast skupne prodaje se je po slabšem avgustovskem rezultatu okrepila drugi mesec zapored in bila oktobra najvišja po februarju. V trgovini je bila prodaja, po 1-odstotni rasti v avgustu in 4-odstotni rasti v septembru, medletno večja za 7 %. V trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila medletno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili za 18 %, v trgovini na debelo pa za 4 %. Medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo pa se je po izrazitejši septembrski okrepitvi oktobra nekoliko upočasnila, a ostala razmeroma visoka.
Blagovna menjava – realno, september 2023
Blagovna menjava je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim upadla. Ob večjih mesečnih nihanjih se je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga zmanjšal za 4,7 %, uvoz pa za 3,7 %. Podobno kot v predhodnih četrtletjih to povezujemo z upadom povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah in manjšim uvoznim povpraševanjem v Sloveniji. Po podrobnih podatkih je k upadu pomembno prispevalo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, opazno je bilo znižanje izvoza vmesnih proizvodov (kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil. Medletno je bilo znižanje izvoza in uvoza v tretjem četrtletju še bolj izrazito kot v predhodnih četrtletjih (za 13,5 % oz. 12,5 %). V začetku zadnjega četrtletja letos je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več. Podobno kot v predhodnih četrtletjih podjetja navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Zelo nizka ostajajo tudi izvozna naročila.
Storitvena menjava – nominalno, avgust 2023
Storitvena menjava je julija in avgusta ostala visoka, medletna rast pa se je še upočasnila. V primerjavi s predhodnim mesecem se je izvoz storitev avgusta povečal, uvoz pa nekoliko zmanjšal (desez.). Med pomembnejšimi skupinami se je povečala menjava ostalih poslovnih storitev in gradbenih storitev. Ugodna mesečna gibanja so se nadaljevala v menjavi s turizmom povezanih storitev, ki so julija in avgusta prvič po epidemiji zopet imele največji delež v strukturi menjave. Menjava transportnih storitev je po več mesecih upadanja ostala na ravni predhodnega meseca, nadaljevalo pa se je zniževanje menjave IKT storitev (desez.). Medletna rast storitvene menjave se je v zadnjih mesecih postopno upočasnjevala. V povprečju prvih osmih mesecev letos je medletna rast izvoza znašala 8 %, uvoza pa 6,1 %. K relativno visoki rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev.
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, september 2023
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju nadalje skrčila. Medčetrtletni padec se je kljub septembrski rasti proizvodnje poglobil. Proizvodnja se je nadalje skrčila v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah, prvič letos tudi v visoko tehnološko zahtevnih (zanje so sicer značilna precejšnja mesečna nihanja proizvodnje). Tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila proizvodnja v tretjem četrtletju manjša v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti (v povprečju za 8 %). Padec je ostal največji v večini energetsko intenzivnih dejavnosti (kemična, papirna industrija in proizvodnja kovin). Večja kot pred letom je bila le proizvodnja živil, drugih strojev in naprav ter aktivnost v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. V teh panogah je bila, poleg visoko tehnološko zahtevnih panog in usnjarstva, proizvodnja v prvih devetih mesecih medletno večja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v devetih mesecih za 3,8 % manjša kot pred letom.
Aktivnost v gradbeništvu, avgust 2023
Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del avgusta povišala in ostala znatno višja kot lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni. V povprečju prvih osmih mesecev je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 22 %. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: največ v specializiranih gradbenih delih (za 36 %), v gradnji inženirskih objektov za 20 % in v gradnji stavb za 16 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. Proizvodnja v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila v prvih osmih mesecih za 4 % nižja kot pred letom, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 11 %.
Prihodek v trgovini, avgust–september 2023
V večini trgovskih panog se je realni prihodek avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra, še zmanjšal, medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih mesecih medletno manjša za 5 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila medletno manjša za 4 %, z neživili pa za 5 %. Med neživili je medletno najbolj upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, pa je bil v osmih mesecih medletno večji za 14 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi septembra prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.
Prihodek v tržnih storitvah, avgust 2023
Raven realnega prihodka tržnih storitev se avgusta ni spremenila. Skupni prihodek je tekoče stagniral, po tem ko je v drugem četrtletju že precej upadel (za 2,3 %). V dejavnosti prometa in skladiščenja se je upad prihodka še nekoliko poglobil ob negativnih gibanjih, ki tu vztrajajo že od lanskega maja. Zmanjšanje je izhajalo predvsem iz poštne dejavnosti in kopenskega prometa. Ob visokem upadu prenočitev, na katerega so vplivale tudi avgustovske poplave, se je tudi prihodek v gostinstvu precej zmanjšal. Nekoliko se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih pa tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Rast prihodka se je pospešila le v strokovno-tehničnih dejavnostih. Medletno je bil avgusta skupni prihodek realno manjši za 2,2 % kot posledica upada v informacijsko-komunikacijski dejavnosti, prometu in poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na avgust 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 11 %).
Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, avgust–september 2023
V tretjem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno manjša za 0,8 %. Manjši kot pred letom so ostali nakupi neživil (realno za 8 %), živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za 2 %) ter število prenočitev domačih turistov v Sloveniji (za 8 %). Po rasti v preteklih dveh četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov (za 1 %). Medletno večja pa je julija in avgusta ostala potrošnja za turistične storitve v tujini (skupaj nominalno za 14 %), pri čemer je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem v teh dveh mesecih medletno manjše za 2 %.
Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila prodaja v tretjem četrtletju medletno nominalno večja za 4 %, realno pa je bila drugič zapored medletno manjša.
Gospodarska klima, oktober 2023
Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime malenkost znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu, višje pa v storitvenih dejavnostih. Zaupanje med potrošniki je ostalo podobno kot predhodni mesec, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bilo višje, a je kljub temu vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem. Nad dolgoletnim povprečjem je ostala vrednost kazalnika v trgovini na drobno, ki je bila tudi na letni ravni višja. V ostalih dejavnostih pa je bilo zaupanje nižje kot pred letom, najbolj v gradbeništvu, kar je povezano tudi s pomanjkanjem delovne sile.
Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, 2. četrtletje 2023
Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju ponovno zmanjšal. Po enkratnem povečanju v predhodnem četrtletju se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov spet nekoliko zmanjšal in je bil medletno za 4 % manjši. V primerjavi z drugim četrtletjem leta 2019 pa je bil za desetino večji (prevoz po tujini za 7 %, ostali cestni prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije, pa za 12 %). Delež prevoza po tujini v vseh prevozih, ki je pred epidemijo presegel 50 %, v letošnjem drugem četrtletju ostaja nizek, le okoli 45 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zmanjševal že pred epidemijo, je bil v drugem četrtletju medletno manjši za 10 % in najmanjši v zadnjih sedmih letih. Zmanjševanje obsega prevozov tako v cestnem kot železniškem blagovnem prometu v zadnjem obdobju je predvsem povezano z umirjanjem rasti splošne gospodarske aktivnosti. Med ovirami za večji obseg železniških prevozov so tudi pogoste zapore prog zaradi vzdrževalnih in investicijskih del.
Število delovno aktivnih oseb, avgust 2023
Medletna rast števila delovno aktivnih je bila avgusta nižja kot v prejšnjih mesecih (1 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Ob zmanjšanju števila delovno aktivnih državljanov Slovenije je avgusta k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo izključno zaposlovanje tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil avgusta 14,6 %, za 1 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).
Število registriranih brezposelnih oseb, oktober 2023
Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil oktobra (0,6 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a precej manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 47.232 oseb, kar je 2,7 % več kot konec septembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,9 % manjše. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec oktobra medletno za petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnost nad enim letom).
Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, avgust 2023
Povprečna bruto plača se je avgusta medletno realno okrepila (4,2 %). V zasebnem sektorju je bila medletno realno višja za 2,9 %. Najvišja rast je bila v gostinstvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 6,7 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 13,3 %, v zasebnem za 9,3 %. V prvih osmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,5-odstotna (v zasebnem sektorju 1,2 %, v javnem 2,2 %).
Prispevki posameznih skupin k inflaciji, oktober 2023
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala (na 6,9 %). K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki med ECOICOP skupinami še vedno prispeva največ k inflaciji (1,3 o. t.). Medletna rast cen v tej skupini se je po tem, ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, do oktobra znižala na 7,3 %. K zniževanju inflacije pa je pomembno prispevalo tudi umirjanje rasti cen v skupini obleka in obutev (2,7 %), kjer se je medletna rast v zadnjih dveh mesecih, ob nekoliko manj izrazitih sezonskih podražitvah kot v primerljivem obdobju lani, precej umirila. S tem se je upočasnila tudi medletna rast cen poltrajnega blaga, ki je bila s 3,2 % najnižja po lanskem juliju, nadalje pa se umirja tudi rast cen trajnega blaga (0,4 %). Rast cen storitev se ohranja na povišanih ravneh, nekoliko nad 8 %. Visoke ostajajo medletne stopnje rasti cen tako v skupini zdravstvo (11,4 %) kot tudi v skupini restavracije in hoteli (9,1 %).
Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, september 2023
Septembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta dni. Septembrsko znižanje je bilo sicer minimalno, 0,1 %, kot posledica upada na tujih trgih (za 0,3 %), na domačem trgu pa so se cene predvsem zaradi rasti cen v skupini energentov (2,8 %) zvišale za 0,3 %. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, še upočasnila in bila z 1 % najnižja po februarju 2021. K umirjanju medletne rasti so še vedno največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene septembra za 2,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se ob visoki osnovi hitro umirja tudi v skupini energentov (2,5 %), potem ko je še sredi leta presegala 20 %. Postopoma pa se umirja tudi rast cen proizvodov za široko porabo, ki je na medletni ravni znašala 6,1 %, upočasnjuje pa se rast cen trajnih (5,7 %) in netrajnih proizvodov (6,2 %). Medletna rast cen v skupini proizvodov za investicije, ki se je v poletnih mesecih (od junija do avgusta) ustalila med 4,2 in 4,5 %, pa se je septembra znižala na 3,7 %.
Rasti cen v državah članicah evrskega območja
Oktobra je inflacija v Sloveniji, merjena s HICP, znašala 6,6 %, razlika do povprečja evrskega območja pa se je povečala na 3,7 o. t. Razlika med slovensko in evrsko inflacijo se ponovno povečuje od septembra. K temu je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic draginje v Sloveniji. Do razlike je namreč prišlo zlasti pri cenah energentov, saj so države ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja in v različnem obsegu. Cene energentov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8 %, v evrskem območju pa nižje za 11,1 %. Skok medletne stopnje rasti je v veliki meri posledica prenehanja veljavnosti začasnih ukrepov vlade na tem področju v septembru (še avgusta so bile cene energentov tudi v Sloveniji medletno nižje za skoraj 4 %), v manjši meri pa odraža tudi rast cen naftnih derivatov na svetovnih trgih, ki se je prenesla na domači maloprodajni trg, in višje trošarine na naftne derivate. Do večjih razlik med Slovenijo in povprečjem evrskega območja prihaja tudi pri rasti cen storitev, kjer se je rast cen v Sloveniji ustalila na okoli 8 %. V evrskem območju pa se rast cen storitev že postopoma umirja, oktobra je bila 4,6-odstotna. Rast cen hrane, pijače in tobaka se upočasnjuje tako v Sloveniji (7,7 %) kot v evrskem območju (7,5 %). Tudi pri rasti cen neenergetskega industrijskega blaga ne prihaja do večjih razlik (Slovenija 3,7 %, evrsko območje 3,5 %).
Gibanje inflacije ter osnovne inflacije v Sloveniji in evrskem območju, oktober 2023
Primerjava gibanja indeksov cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in evrskem območju v preteklih desetih letih pokaže, da je do največjih razlik prišlo v zadnjih letih. V tem času so vlade za omilitev posledic epidemije ter visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe, tako po vsebini kot po času veljave. Na gibanje inflacije v povprečju evrskega območja sicer v večji meri vplivajo gibanja cen večjih držav, saj tudi v primeru morebitnih zelo velikih cenovnih nihanj v Sloveniji to zelo malo vpliva na povprečje HICP za evrsko območje. Obenem primerjava inflacijskih gibanj v daljšem obdobju kaže, da razkoraki med inflacijo v Sloveniji in povprečjem evrskega območja, tako navzgor kot navzdol, doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim časovnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov. Do precej manjših nihanj v razlikah prihaja pri v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja okrog 2 o. t.
Krediti domačim nebančnim sektorjem, september 2023
Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil septembra ob nadaljnjem zaostrovanju pogojev zadolževanja in umirjanju gospodarske aktivnosti na medletni ravni nižji za 1,6 %. To je bila v veliki meri posledica razdolževanja podjetij in (v večji meri) NFI, ki so v treh četrtletjih letos znižala obseg kreditov, najetih pri domačih bankah, za skoraj 680 mio EUR (od tega NFI za približno 540 mio EUR). Nižji (za približno 45 mio EUR) je bil tudi obseg kreditov državi. Upada tudi medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,4 %), in sicer zaradi hitrega umirjanja rasti stanovanjskih kreditov, ki se je s približno 10 % konec preteklega leta do septembra znižala na 1 %. Novo zadolževanje v obliki stanovanjskih posojil je tako v devetih mesecih letos znašalo približno 870 mio EUR, kar je za več kot polovico manj kot v istem obdobju lani. Po znižanju meje kreditne sposobnosti v začetku julija pa se krepi medletna rast obsega potrošniških posojil, ki je bila septembra 7,9-odstotna, novo potrošniško kreditiranje pa se je letos medletno povečalo za skoraj 30 %. Raven posojilnih obrestnih mer se je od junija lani precej povečala, te pri podjetjih ne odstopajo bistveno od povprečne ravni v evrskem območju, pri gospodinjstvih so v povprečju za približno 150 b. t. višje kot v evrskem območju. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je septembra nekoliko upočasnila (na 4,1 %). Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na ravni 1 %.
Tekoči račun plačilne bilance, avgust 2023
Tekoči račun plačilne bilance je bil avgusta znova v presežku. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,1 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa je bil zabeležen primanjkljaj v vrednosti 356,1 mio EUR. K tej spremembi je največ prispeval blagovni saldo, saj je ob stagnaciji izvoza blaga uvoz blaga upadel, nadaljevala pa se je tudi rast storitvenega presežka, zlasti v menjavi transportnih storitev in potovanj. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko. Poleg tega so bila nižja plačila sredstev v proračun EU iz carin. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz nižjih neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino.
Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja, 3. četrtletje 2023
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju medletno višji. Znašal je 386 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 177 mio EUR. Medletno višji je bil tudi v devetmesečnem obdobju (825 mio EUR letos in 380 mio EUR v enakem lanskem obdobju). Prihodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 7 %, kar je višja rast kot v drugem (3,2 %). Poleg rasti prihodkov iz socialnih prispevkov se je v tretjem četrtletju obnovila rast davčnih prihodkov, in sicer iz davka od dohodka pravnih oseb, okrepila se je tudi rast dohodnine. Iztek začasnih ukrepov znižanega DDV na energente in takse CO2 je okrepil rasti tudi teh prihodkov. Odhodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 10,4 %, kar je prav tako več kot v drugem (7,6 %), povečanje pa je izhajalo iz povečanih subvencij za blaženje posledic energetske draginje in transferjev neprofitnim organizacijam, kar pripisujemo izplačilom v povezavi s sanacijo po poplavah. Velik del rasti odhodkov pa je podobno kot v predhodnih četrtletjih tudi v tretjem izhajal iz rasti plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Podobno visoka kot v predhodnem četrtletju je ostala tudi rast izdatkov za investicije (11,7 %). Na osnovi devetmesečnih podatkov in preliminarne realizacije oktobrskega državnega proračuna, ki je glavnina konsolidirane bilance javnega financiranja, se nakazuje manjši javnofinančni primanjkljaj od predvidenega v proračunskih dokumentih.
Prejeta sredstva iz proračuna EU, september 2023
Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih letos pozitiven (135,4 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 622 mio EUR (42,7 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 486,6 mio EUR, kar je 66,6 % načrtovanih vplačil. Največji delež v prihodkih so imela povračila za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (37,2 % vseh povračil, 68,8 % pričakovanih povračil). Iz strukturnih skladov je bilo v državni proračun povrnjeno 35,6 % vseh povračil (58,9 % pričakovanih povračil v letu 2023), iz Kohezijskega sklada pa 15,9 % vseh povračil (37,5 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (55,3 % vseh vplačil).
Po podatkih MKRR je bilo do konca septembra iz večletnega finančnega okvira 2014−2020 dodeljeno (odločitev o podpori) 114 % vseh razpoložljivih sredstev, potrjenih operacij za 111 %, izplačil pa v vrednosti 94 % vseh razpoložljivih sredstev.