Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je julija in avgusta poslabšala. Po večmesečnem zmanjševanju sta se avgusta izvoz in uvoz blaga sicer nekoliko povečala, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa nadalje skrčila. Medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih se je še poglobil, največji je ostal v energetsko intenzivnih panogah. Zelo nizka ostajajo tudi pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza, ki so se septembra znižala na najnižjo raven po sredini leta 2020. Tudi podatki o porabi elektrike za avgust in september kažejo na opazno medletno zmanjšanje porabe elektrike, zlasti na nižjo industrijsko porabo. Upadla je tudi tekoča rast storitvene menjave, ki pa medletno ostaja visoka zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek v dejavnosti tržnih storitev se je julija zmanjšal, najbolj v prometu. Zmanjšal se je tudi prihodek v večini trgovskih panog, kjer se je po predhodnih podatkih zmanjševanje nadaljevalo tudi avgusta. Medletno je ostal večji le v trgovini z motornimi vozili. Gospodinjstva so julija in avgusta manj kot pred letom trošila za hrano, neživila, prenočitve doma in nove avtomobile. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna prodaja, po slabšem avgustu, septembra sicer nekoliko višja. Po podatkih o vrednosti opravljenih del se je gradbena aktivnost julija zmanjšala, a je bila še vedno znatno višja kot lani. Gospodarsko razpoloženje, ki se je poslabševalo od začetka leta, se je septembra nekoliko izboljšalo, a je ostalo razmeroma nizko. Zaupanje v večini dejavnosti je ostalo nižje kot pred letom in v obdobju pred epidemijo.

Poraba elektrike je bila septembra medletno nižja za 17 %. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala nižja industrijska poraba. Izpad porabe elektrike je lahko tudi delno posledica avgustovskih poplav, zaradi katerih nekatere bivalne in proizvodne/storitvene enote septembra še niso bile v ponovni uporabi. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele septembra medletno nižjo porabo Avstrija (–10 %), Hrvaška (–3 %), Italija (–1 %) in Nemčija (–1 %), medletno višjo pa Francija (3 %).

Avgusta je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba se je medletno znižala za 12 %, kar je nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Poglobitev upada pripisujemo tudi poplavam in njihovemu vplivu na proizvodne procese nekaterih podjetij. Medletni upad porabe je bil prav tako nekoliko izrazitejši pri malih poslovnih odjemalcih  (2,8 %). Pri gospodinjstvih je bil medletni upad (0,5 %) manjši kot v prejšnjih mesecih, kar bi lahko bilo povezano tudi z večjo porabo elektrike zaradi sušenja prostorov po poplavah.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila septembra medletno višja za 6 %. Medletna rast skupne prodaje se je po slabšem avgustovskem rezultatu septembra okrepila na 6 %, kar je bilo največ po maju, ko je bila rast 7-odstotna. V trgovini je bila prodaja, po 1-odstotni rasti v avgustu, medletno večja za 4 %. Pri tem je bila v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, medletno večja za 3 %, v trgovini z motornimi vozili za 15 %, v trgovini na debelo pa je bila medletno manjša (za 1 %). Izraziteje se je okrepila tudi rast prodaje v gostinstvu (s 5 % na 15 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 21-odstotna, v avgustu pa 7-odstotna). 

Medletni upad blagovne menjave se je avgusta še poglobil. Po večmesečnem zmanjševanju sta se realni izvoz in uvoz blaga avgusta sicer nekoliko povečala, k temu pa je prispevala zlasti večja menjava z državami EU (desez.). Še poglobil pa se je njun medletni upad; blagovna menjava je tako upadla na ravni izpred leta 2020. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih osmih mesecih letos izvoz manjši za 6,1 % (v države EU za 5,7 %), uvoz pa za 8 % (iz držav EU za 6,3 %). Šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah še naprej negativno vpliva na razpoloženje in pričakovanja v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so se pričakovanja glede izvoza v predelovalnih dejavnostih septembra še zmanjšala, in sicer na najnižjo raven po maju leta 2020 (desez.).

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je po skoraj dveh letih krčenja v prvem polletju 2023 medletno povečal (skupno za 3,1 %). Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se je v letih 2021 in 2022 zmanjšal za 2 % oz. 5,3 %. Krčenje je bilo izrazito zlasti v drugi polovici lanskega leta, k čemur je pomembno prispeval zastoj pri energetsko intenzivnih izdelkih. Prve ocene nakazujejo, da je bilo lansko zmanjšanje tržnega deleža v določeni meri začasne narave, povezano z racionalizacijo proizvodnje v obdobju visoke negotovosti oskrbe z energenti in njihovimi cenami. Ob siceršnjem izrazitejšem upadu vrednosti EU uvoznega povpraševanja, se je namreč slovenski tržni delež v prvem in drugem četrtletju letos medletno ponovno okrepil (za 3,6 % oz. 2,6 %). Še vedno pa zaostaja za ravnjo izpred dveh let, kar povezujemo s poslabšanjem cenovne konkurenčnosti v vmesnem obdobju kot tudi s strukturo izvoza.

Storitvena menjava je tudi v začetku tretjega četrtletja ostala visoka, medletna rast pa se je še upočasnila. V primerjavi z junijem se je izvoz storitev julija zmanjšal, uvoz storitev pa nekoliko povečal (desez.). Na gibanja storitvene menjave v zadnjih mesecih vplivajo predvsem večja mesečna nihanja izvoza ostalih poslovnih storitev. Nadalje se zmanjšuje menjava transportnih storitev, povečuje pa menjava storitev, povezanih s turizmom (desez.). Medletna rast storitvene menjave se postopno upočasnjuje, zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev pa v povprečju prvih sedmih mesecev letos ostaja visoka. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta nadalje skrčila. Po zmanjšanju v drugem četrtletju se je proizvodnja v povprečju julija in avgusta nadalje zmanjšala v tehnološko manj zahtevnih in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Po rasti v prvi polovici leta se je v poletnih mesecih zmanjšala tudi proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog; v prvih osmih mesecih je bila njihova proizvodnja večja kot pred letom, v ostalih skupinah panog pa manjša. V povprečju je bila skupna proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvih osmih mesecih medletno nižja za 3,5 %. Medletni padec je bil večji v energetsko bolj intenzivnih panogah, najbolj (za skoraj četrtino) je v primerjavi z letom prej upadla proizvodnja v kemični industriji.
V nadaljevanju leta podjetja ne pričakujejo krepitve proizvodne aktivnosti, kar povezujemo z nezadostnim (predvsem tujim) povpraševanjem in negotovimi gospodarskimi razmerami.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija znižala, a je bila še vedno znatno višja kot lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta, je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila medletno večja za 23 %. Aktivnost je bila v tej primerjavi večja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika, najbolj v specializiranih gradbenih delih (za 38 %), v gradnji inženirskih objektov za 20 % in v gradnji stavb za 17 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih sedmih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 12 o. t.

V večini trgovskih panog se je realni prihodek julija, po predhodnih podatkih pa tudi avgusta, še zmanjšal; medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil julija medletno večji za 17 %. Prihodek v trgovini na debelo, ki se je julija še zmanjšal, je bil medletno manjši za 6 %, v trgovini na drobno (brez motornih goriv) pa za 4 %. Pri tem je bila prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki se je julija prehodno nekoliko okrepila, manjša za 3 %, z neživili pa za 5 %. Med neživili je medletno najbolj, podobno kot v preteklih mesecih, upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi avgusta prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Realni prihodek tržnih storitev se je po upadu v drugem četrtletju julija še nekoliko zmanjšal. Skupni prihodek se je tako tekoče zmanjšal za 0,2 %, po tem ko je v drugem četrtletju že precej upadel (za 2,3 %). V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek nadalje zmanjšal, negativna gibanja pa tu vztrajajo že od lanskega maja. Tokrat je zmanjšanje izviralo zlasti iz poštne dejavnosti in skladiščenja. Prihodek se je zmanjšal tudi v drugih poslovnih dejavnostih, ob sicer šibki rasti v zaposlovalnih ter nadaljnjem zmanjševanju v potovalnih agencijah, ki je prisotno že vse od marca. Ob visoki rasti prenočitev tujih turistov pa se je prihodek močneje okrepil v gostinstvu. Rast se je pospešila še v strokovno-tehničnih dejavnostih, čeprav je prihodek v arhitekturno-projektantskih storitvah močneje zanihal navzdol. Rast prihodka se je nadaljevala tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je izhajalo predvsem iz rasti prihodka računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Medletno je bil julija skupni prihodek tržnih storitev realno manjši za 0,1 %, kar je bilo posledica upada v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na julij 2019) je prihodek po dolgem času ponovno zaostajal v dejavnosti prometa in skladiščenja (za 8 %), nadalje pa v drugih poslovnih dejavnostih (za 6 %), med njimi najbolj v zaposlovalnih storitvah (za 19 %).

Tudi poleti je bila potrošnja gospodinjstev za živila, neživila, nove avtomobile in prenočitve doma realno nižja kot v enakem lanskem obdobju. Medletno manjši so v povprečju julija in avgusta ostali nakupi neživil (realno za 6 %), živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za 2 %) ter število prenočitev domačih turistov v Sloveniji (za 12 %). Po rasti v preteklih četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov (za 3 %). Medletno večja pa je julija ostala potrošnja za turistične storitve v tujini (nominalno za 6 %), pri čemer je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem medletno manjše za 2 %.
Ob nadaljnji relativno visoki rasti bruto razpoložljivega dohodka, na katerega vplivajo predvsem ugodne razmere na trgu dela, je stopnja varčevanja gospodinjstev najverjetneje tudi v tretjem četrtletju ostala visoka. Po podatkih SURS je bila v prvem polletju 23,3-odstotna, kar je bilo za 2,6 o. t. več kot v prvem polletju lani in za 6,1 o. t. več kot v predpandemičnem prvem polletju 2019.

Septembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko zvišala, vendar je ostala razmeroma nizka. V primerjavi z mesecem prej je bilo višje zaupanje v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in pri potrošnikih, nižje pa v trgovini na drobno. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je ostalo na ravni predhodnega meseca in je opazno nižje kot lanskega septembra. To je povezano zlasti z negotovimi gospodarskimi razmerami ter šibkim domačim in tujim povpraševanjem. Zaupanje v večini dejavnosti je sicer ostalo nižje kot pred letom in v obdobju pred epidemijo. Izjema je zaupanje potrošnikov, a je vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem.

V drugem četrtletju se je ob nadaljnjem upadu prometa nadaljevala umirjena rast cen stanovanjskih nepremičnin. V primerjavi s prvim četrtletjem so bile cene višje za 1,9 %, v primerjavi z drugim četrtletjem 2022 za 7,4 %. Medletna rast, ki se je sicer glede na rasti v predhodnih letih precej umirila, je izhajala iz višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 7,9 %). Medletno so bile nekoliko višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (0,7 %), s katerimi je ob pomanjkanju ponudbe bilo opravljenih za nekaj več kot 1 % transakcij. Skupno je bilo prodanih 2.421 stanovanjskih nepremičnin, kar je bilo za skoraj tretjino manj kot v drugem četrtletju lani in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije.

Finančni položaj gospodinjstev se je v tretjem četrtletju nadalje poslabšal, najbolj za gospodinjstva v prvem dohodkovnem kvartilnem razredu. Ob vztrajanju inflacije in tudi zaradi prenehanja ukrepov za odpravo posledic energetske draginje za najrevnejša gospodinjstva se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami v povprečju tretjega četrtletja letos v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 1,2 o. t. (medletno za 0,8 o. t.). Pri tem je najtežje shajalo 18,9 % gospodinjstev iz prvega kvartilnega dohodkovnega razreda, kar je največ v zadnjih sedmih letih. Še naprej se je povečeval delež gospodinjstev, ki so za blaženje finančnih težav porabljala svoje prihranke. Delež gospodinjstev, ki se je zadolževal, pa se je ob višanju obrestnih mer še malenkost zmanjšal.

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila julija nižja kot v prejšnjih mesecih (1,2 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa skoraj izključno prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek julija 96 %, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 14,6 %, medletno je bil večji za 1 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %).

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil septembra (–0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih nekoliko višji kot v prejšnjih treh mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec septembra brezposelnih 45.999 oseb, kar je 2,9 % manj kot konec avgusta. Medletno je bilo število brezposelnih za 11,6 % nižje. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec septembra medletno za 21 % manj dolgotrajno brezposelnih (brezposelnost nad enim letom).

Povprečna bruto plača je bila julija medletno realno višja za 3,7 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,8 %. Najvišja rast je bila v drugih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, ki sta dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 5,2 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača julija medletno višja za 10 %, v javnem sektorju za 11,6 %, v zasebnem za 9 %. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,4-odstotna (v zasebnem 1,2 %, v javnem sektorju 1,9 %).

V avgustu se je število upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) še nekoliko zmanjšalo, majhno je tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB). Število upravičencev do DSP se ob visoki ravni zaposlenosti in zmanjševanju dolgotrajno brezposelnih oseb zmanjšuje že od februarja letos. Avgusta jih je bilo 74.113, kar je za 5,8 % manj kot pred enim letom. Med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči (20.456 oseb) prevladujejo dolgotrajno brezposelni in osebe z nižjo izobrazbo. Kljub velikim potrebam na trgu dela pa nekateri izmed njih ne najdejo ustrezne zaposlitve, saj spadajo v skupino težje zaposljivih oseb. V zadnjih mesecih se nekoliko povečuje število prejemnikov DNB predvsem zaradi izteka zaposlitve za določen čas, medletno pa je bilo avgusta še naprej manjše (za 4,5 %).

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je septembra skladno s pričakovanji zvišala (s 6,2 na 7,5 %). Na skok v medletni rasti je v veliki meri vplivala odprava preteklih ukrepov za blaženje posledic visokih cen energentov. S prvim septembrom letos je tako prenehala veljati Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki je mesečni prispevek za zagotavljanje omenjenih podpor znižala za polovico. Cena električne energije se je tako na mesečni ravni zvišala za desetino. Na višjo medletno rast je vplivala tudi nižja osnova zaradi znižanja stopenj DDV na nekatere energente od septembra lani do vključno maja letos. Rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej postopoma upočasnjuje in je bila z 9,2 % najnižja po aprilu 2022. Še naprej se upočasnjuje medletna rast cen trajnega blaga (1 %), ob nekoliko manj izraziti sezonski podražitvi v skupini obleka in obutev pa se je upočasnila tudi rast cen poltrajnega blaga (5,5 %). Rast cen storitev se od maja letos ohranja okrog doseženih ravni (med 8 % in 8,4 %). Na medletni ravni še vedno najhitreje naraščajo cene v zdravstvu (10,7 %), visoko rast pa še naprej beležijo tudi cene v skupini restavracije in hoteli (9,2 %).

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta na mesečni ravni znižale peti mesec zapored. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,5 %, znižale so se na domačem (0,7 %) in tudi tujih trgih (0,2 %). Medletna stopnja rasti se je tako upočasnila na 2,1 %, potem ko je bila še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna. K umirjanju rasti so največ prispevala cenovna gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene avgusta letos prvič po januarju 2021 medletno nižje, in sicer za 3,9 % (konec leta je bila rast 19,4-odstotna). Rast cen pa se umirja tudi v drugih namenskih skupinah. Najhitreje v skupini energentov, kjer so bile cene še konec preteklega leta medletno višje za skoraj 80 %, avgusta pa je bila rast 7,4-odstotna. Ocenjujemo pa, da je njihov prispevek k umirjanju skupne rasti, zaradi razmeroma majhnega deleža v strukturi cen industrijskih proizvodov, nižji kot pri surovinah. Podobno (6,8 %) so se podražili tudi proizvodi za široko porabo, medletna rast cen proizvodov za investicije pa se je ohranila okoli doseženih ravni (4,4 %).

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je avgusta ob nadaljnjem zaostrovanju pogojev zadolževanja na medletni ravni zmanjšal za 1,4 %. To je bila v veliki meri posledica razdolževanja podjetij in predvsem NFI, nižji pa je bil tudi obseg kreditov državi. Upada tudi medletna rast kreditov gospodinjstvom, ki so bili medletno višji za 3,4 %, in sicer zaradi hitrega umirjanja rasti stanovanjskih kreditov, ki je bila z 1,6 % najnižja po letu 2016. Novo zadolževanje v obliki stanovanjskih posojil je v osmih mesecih letos znašalo skoraj 780 mio EUR, kar je za več kot polovico manj kot v istem obdobju lani. V zadnjih mesecih pa se izraziteje krepi obseg potrošniških posojil, ki je bil avgusta na medletni ravni višji že za 7,1 %, novo kreditiranje pa se je letos povečalo za skoraj četrtino. To je po naši oceni tako posledica sprememb minimalnih kreditnih standardov za nova posojila gospodinjstvom kot tudi spremenjene kreditne politike bank, ki so se usmerile v posojila, ki dosegajo višjo obrestno mero kot stanovanjska. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se giblje okrog doseženih ravni (4,7 %). Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na ravni 1 %.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v tretjem četrtletju letos ob nadaljevanju restriktivne denarne politike ECB nekoliko okrepile. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice se je v tem obdobju povišala za 17 b. t., na 3,45 %. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem ponovno nekoliko znižal, na 85 b. t.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je julija nadalje povečal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,1 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa je bil primanjkljaj v vrednosti 151,9 mio EUR. K tej spremembi je največ prispeval blagovni saldo (letni primanjkljaj v trgovinski bilanci se od februarja letos zmanjšuje), saj je ob šibki rasti izvoza uvoz blaga upadel. Nadalje se je povečal tudi storitveni presežek, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev, pa tudi v menjavi ostalih storitev – največ gradbenih storitev, deloma tudi storitev z višjo dodano vrednostjo (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, storitve raziskav in razvoja ter finančne storitve). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno večji predvsem zaradi večjega povečanja prihodkov tujcev na delu v Sloveniji od prihodkov slovenskih delavcev v tujini. Poleg tega so bili večji tudi neto odlivi dohodkov od lastniškega kapitala (dividende in dobički).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih osmih mesecih letos medletno večji. Znašal je 800 mio EUR, v enakem lanskem obdobju 388 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 3,5 % (lani za 12 %). K njihovi rasti je največ prispevala okrepljena rast socialnih prispevkov in dohodnine ob rasti zaposlenosti in plač ter prihodkov iz trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se občutno znižali, zaradi manjših doplačil davka pri letošnjem poračunu. Skupna rast davčnih prihodkov je ostala skromna tudi zaradi upočasnjene rasti prihodkov iz DDV zaradi znižane stopnje DDV na energente (do konca maja) ter umiritve rasti zasebne potrošnje. Občutno so se znižala prejeta sredstva iz EU in nekateri kapitalski ter transferni prihodki. Odhodki so se medletno zvišali za 6 %, v enakem lanskem obdobju pa znižali za 0,2 %. K povišanju letos je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela (12,2 %), na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Izdatki za investicije so bili višji za 11,3 %. Višja so tudi plačila obresti. Povišali so se tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), ki so lani v tem času upadli zaradi umika covid-19 ukrepov, letos pa so se ponovno povečali zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Odhodki, povezani z ukrepi za blaženje posledic covida-19, so v prvih osmih mesecih letos znašali 162 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 642 mio EUR), odhodki za blažitev draginje pa 309,8 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 86 mio EUR). Med slednjimi so prevladujoče subvencije gospodarstvu po 14. členu ZPGOPEK (181,9 mio EUR).

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih osmih mesecih letos pozitiven (99,9 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 534,3 mio EUR (36,7 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 434,4 mio EUR (59,5 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela povračila iz strukturnih skladov (36,7 % vseh povračil v državni proračun, 52,2 % pričakovanih povračil v letu 2023) in sredstva za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (34,5 % vseh povračil, 54,7 % pričakovanih povračil). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 15,9 % vseh povračil (32,2 % pričakovanih povračil). Aprila je Slovenija prejela sredstva po prvem zahtevku iz Načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 49,8 mio EUR (12,8 % pričakovanih povračil). Več kot polovica vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka. 
Po podatkih MKRR je bilo do konca junija iz večletnega finančnega okvira 2014−20 odločitev o podpori v vrednosti 115 %, (EKP – 116 %, React-EU – 105 %), izplačil upravičencem pa v vrednosti 89 % vseh dodeljenih sredstev (EKP– 93 %, React-EU – 42 %).