Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju četrtletno povečal za 1,4 %, medletno pa za 1,6 %. Rast je bila višja kot v povprečju EU. Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti). Drugo četrtletje zapored so se medletno povečale investicije v osnovna sredstva. Tudi prodaja v trgovini, ki se je večinoma sprostila že februarja, je bila prvič od začetka epidemije medletno višja, deloma zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila. To je vplivalo na medletno nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Zajezitveni ukrepi pa so še vedno pomembno vplivali na močan medletni upad v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale počasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo hitrejšo rast trošenja gospodinjstev. Realna državna potrošnja je medletno upadla.

Poraba elektrike je bila maja medletno večja za 8 %, za majem predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 5 %. Razlog za medletno večjo porabo je nizka lanska osnova, poraba pa je bila kljub sprostitvi številnih zajezitvenih ukrepov še vedno manjša od predkrizne. Poraba je bila medletno večja tudi v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, od 4 % v Franciji do 11 % v Nemčiji. Glede na maj 2019 pa je bila poraba manjša v Avstriji (6 %), Franciji (7 %), na Hrvaškem (4 %) in v Italiji (4 %), v Nemčiji pa je bila približno enaka takratni.

Aprila je bila poraba elektrike po vseh odjemnih skupinah medletna večja, v primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2019 pa je bil pri industrijski porabi in poslovnem odjemu zaostanek večji kot mesec prej. Industrijska poraba elektrike je bila aprila medletno večja za 25,9 %, poraba poslovnega odjema  pa za 17,3 %. Razlog je zlasti v učinku osnove, saj se je lanskega aprila poraba elektrike zaradi strogih zajezitvenih ukrepov občutno zmanjšala. Medletno večja je bila tudi gospodinjska poraba, in sicer za 6,6 %. V primerjavi z aprilom leta 2019 je poraba industrijskega odjema zaostajala za 4,9 % (marca 1,4 %), poslovnega pa za 10,9 % (marca 5,3 %), predvsem zaradi začasne zaostritve ukrepov na začetku letošnjega aprila. Gospodinjska poraba elektrike je bila ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije večja za 13,8 % kot aprila 2019.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil maja medletno večji za 33 %, v primerjavi z majem leta 2019 pa za 1 % manjši. Promet domačih vozil je bil medletno večji za 21 %, promet tujih pa za 42 %. Tako visoke medletne rasti so posledica nizke osnove v enakem obdobju lani, ko je bil promet ob epidemiji še močno omejen. Ker se je takrat bolj znižal promet tujih vozil, ta zdaj dosega medletno višjo rast. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil maja 2021 promet domačih vozil za 4 % večji, tujih pa za 4 % manjši, a 60-odstotni delež tujih vozil je vseeno povsem primerljiv predkriznim ravnem, kar pomeni, da epidemija ni povzročila dolgotrajnejše spremembe v sestavi prevozov.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja maja medletno večja za 8 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 3 %. Medletna rast prodaje se je v primerjavi z aprilom povečala v nekaterih panogah predvsem povezanih s turizmom, kjer so se omejitve pri poslovanju letos prej zmanjšale. V panogah, kjer so bili ukrepi sproščeni tudi lani (predvsem trgovinska dejavnost, ki predstavlja okoli tri četrtine prodaje), se je rast prodaje umirila, v panogah, kjer so lani ob ponovnem odprtju dosegli veliko povečanje prodaje (npr. nekatere osebne storitve), pa je bila celo medletno manjša. Celotna prodaja je bila maja za 3 % višja kot v enakem obdobju leta 2019, na kar so vplivale predvsem rasti v trgovini na debelo in na drobno. Prodaja v delu storitev, kjer so omejitve poslovanja kljub sproščanju ostale relativno visoke (kulturne, razvedrilne in namestitvene storitve, potovalne agencije, prirejanje iger na srečo), pa je bila še naprej znatno nižja kot v istem obdobju 2019 (od – 67 % do – 89 %)

Blagovna menjava je po opazni rasti v začetku leta aprila ostala visoka. Realni izvoz in uvoz blaga v države EU že od konca lanskega leta presegata predkrizne ravni, ob tem pa prihaja do vidnejših mesečnih nihanj zaradi spreminjanja zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in naših trgovinskih partnericah. Ocenjujemo, da je s tem povezana tudi aprilska prekinitev rasti menjave, saj je bilo v tednih okoli velike noči v več državah zaustavljeno javno življenje. Kljub omejitvam so imeli sprejeti ukrepi precej manjše negativne posledice na menjavo kot med prvim valom epidemije. Ob tem velja omeniti, da je bila visoka medletna rast blagovne menjave v prvih štirih mesecih letos deloma povezana z zelo nizko aktivnostjo marca in aprila lani (učinek osnove). Obeti ostajajo ugodni, saj so se maja izvozna pričakovanja izboljšala, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije.

Storitvena menjava s tujino se je v prvem četrtletju nekoliko povečala, a je ostala precej nižja kot v enakem obdobju lani. Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov ter omejitve pri prehodu meja, so še naprej močno vplivali na turizem, kjer so bili izvozni in uvozni prihodki v prvem četrtletju medletno nižji za več kot 80 %. K temu je pomembno prispevala visoka osnova, saj se je lani aktivnost opazno znižala šele marca. Opazno nižja kot pred letom je bila tudi menjava IKT storitev. Gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih (transport, ostale poslovne dejavnosti) so bila v prvem četrtletju ugodnejša kot v prvem valu epidemije, v večini teh dejavnosti pa je bila menjava podobna ali nižja kot pred letom. Večja kot pred letom je bila menjava gradbenih storitev, izstopa tudi rast uvoza transportnih storitev. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v aprilu ponovno nekoliko okrepila, kar je bila predvsem posledica odboja proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Rast se je nadaljevala tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal na ravni iz preteklega meseca. Medletno je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih dosegla visoko rast, ki je predvsem posledica nizke lanske osnove, saj je obseg proizvodnje enak realizaciji v istem obdobju leta 2019. Medletna rast je bila najvišja v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal enak. Na panožni ravni je najvišjo medletno rast zabeležila avtomobilska industrija, a je tu aprilski obseg proizvodnje še močno zaostajal za tistim iz enakega obdobja leta 2019.

Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju nekoliko znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 2,2 % in bila tudi za 4,0 % nižja kot pred letom. Znižanje je posledica nižje aktivnosti v gradnji nestanovanjskih stavb, v ostalih segmentih gradbeništva (inženirski objekti, stanovanjske stavbe, specializirana dela) pa se je aktivnost tako na medletni ravni kot tekoče okrepila. Podatki o pogodbah nakazujejo, da se bo relativno nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb nadaljevala, bolje pa kaže predvsem gradnji inženirskih objektov in specializiranim gradbenim delom.

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju okrepila in bila medletno višja; po predhodnih podatkih pa je zaradi vnovičnega delnega zaprtja trgovin aprila upadla. Po visoki februarski rasti, povezani s ponovnim odprtjem prodajaln in odpravi omejitve gibanja med občinami, se je prihodek nadalje okrepil tudi v marcu. Skupaj je bila prodaja v prvem četrtletju medletno večja za 4,2 %. To je bila posledica visoke medletne rasti v marcu, na kar je poleg nizke osnove vplivala tudi povečana prodaja pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin in razporeditev velikonočnih praznikov. Medletno je bil prihodek v prvem četrtletju višji v vseh treh glavnih panogah, najbolj, za 8,9 % v trgovini z motornimi vozili, kjer je izstopala predvsem visoka prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam. Po predhodnih podatkih se je prodaja aprila zmanjšala, na kar je poleg okrepljene prodaje konec marca vplivalo tudi delno zaprtje trgovin na začetku meseca.

Skupni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju ponovno nekoliko povečal, zmanjšal se je le v gostinstvu. Realni prihodek se je glede na zadnje četrtletje lani povečal za 1,3 %, glede na raven pred letom pa je zaostajal za 3,4 %. Prihodek se je zaradi še vedno trajajočih omejitev pri poslovanju nadalje zmanjšal v gostinstvu. Najbolj se je okrepil v strokovno-tehničnih dejavnostih zaradi pospešene rasti v arhitekturno-projektantskih ter svetovalnih storitvah. Povečal se je tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih predvsem zaradi krepitve prihodka računalniških storitev na domačem trgu. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka še nekoliko povečala predvsem zaradi ponovne rasti v zaposlovalnih storitvah. Visoka rast prihodka pa se je upočasnila v prometu. Zaostanek za lansko ravnjo je v potovalnih agencijah in gostinstvu v prvem četrtletju ostal znaten, preko 80 % oz. 60 %. V strokovno-tehničnih, prometu ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa je bila v istem obdobju lanska raven prihodka že presežena.

Trošenje gospodinjstev se je v prvem četrtletju precej okrepilo in bilo tudi medletno večje, predvsem zaradi večje potrošnje trajnih dobrin. Ob sproščanju omejitev poslovanja in prehajanja občinskih mej, pa tudi zaradi nizke osnove v lanskem marcu ter najavljenega ponovnega zaprtja nekaterih trgovin na začetku aprila, je bila medletno za okoli desetino višja prodaja v trgovinah z motornimi vozili, s pohištvom in gospodinjskimi napravami ter z računalniškimi in telekomunikacijskimi proizvodi. Nadaljevala se je tudi visoka (skoraj podvojena) prodaja po pošti oz. internetu, ki je sicer pred epidemijo predstavljala petino vse prodaje neživil. Za 6,1 % je bila medletno višja tudi prodaja v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, na kar je vplivala tudi različna razporeditev velikonočnih praznikov. Na drugi strani se je v prvem četrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih).

Razpoloženje v gospodarstvu se je maja izboljšalo v večini dejavnosti. Z majskim postopnim sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov, predvsem pa odpiranjem nastanitvenih in gostinskih obratov, se je najbolj izboljšalo zaupanje v trgovini in v storitvenih dejavnostih. Izboljšalo se je tudi zaupanje v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu in bilo na višjih ravneh kot pred pričetkom epidemije. Še naprej pa ostaja nizko zaupanje potrošnikov, ki se sicer počasi izboljšuje. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo so potrošniki bolj pesimistični zlasti glede prihodnjih gospodarskih razmer, s tem pa je povezana tudi skrb glede prihodnjega finančnega stanja.

Maja se je nadaljevalo zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, zmanjševanje števila brezposelnih povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim ter posledično tudi okrevanjem na trgu dela. Konec maja je bilo brezposelnih 75.148 oseb, kar je 5,2 % manj kot konec aprila in 16,9 % manj kot pred letom. V primerjavi s koncem maja leta 2019 pa je bilo za 4,4 % višje. Število delovno aktivnih po SRDAP je bilo marca medletno manjše za 0,5 %, kar je manj kot v predhodnih mesecih, predvsem zaradi učinka osnove (močno zmanjšanje marca lani ob izbruhu epidemije). Najvišji medletni upad zaposlenosti je ostal v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala.

V prvem četrtletju letos so se plače medletno povišale, kar je bilo povezano predvsem z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in v prvem četrtletju letos se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plač v javnem sektorju, daleč najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (marca je bila 31,3-odstotna; v celotnem javnem sektorju 16-odstotna). V zasebnem sektorju je bila medletna rast v drugem valu epidemije nižja kot v prvem predvsem zaradi izplačil dodatkov v prvem valu. Močno medletno povišanje v tem sektorju marca letos pa je posledica učinka osnove (znižanje plač marca lani ob razglasitvi epidemije).

Rast cen življenjskih potrebščin se je maja ohranila na ravni 2,1 %. Pretežen del rasti je še bil vedno posledica medletno višjih cen energentov (naftnih derivatov in električne energije), predvsem zaradi nižje osnove, v manjši meri pa tudi tekoče rasti cen naftnih derivatov. Po tem ko so cene poltrajnega blaga v začetku leta bile medletno še občutno nižje, se je v zadnjih mesecih njihova rast postopoma krepila in bila maja 1,6-odstotna. Ocenjujemo, da je k temu največ prispevala rast cen obleke in obutve, kjer so se cene ob novih kolekcijah povišale bolj kot v preteklih letih. V podobni meri so bile na medletni ravni višje tudi cene trajnega blaga. Medletno nižje ostajajo cene v skupini hrane in brezalkoholne pijače (-2,5 %) ter storitve (-0,6 %). Padec cen počitnic v paketu se je maja ob odprtju nekaterih nastanitvenih dejavnosti še celo nekoliko poglobil, rast cen v skupini komunikacij pa se je ponovno okrepila.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila zvišala na 2,4 %. Cene na domačem trgu še naprej poganja rast cen proizvodov iz skupine surovin, investicij in energentov. Rast slednjih je v celoti posledica nižje osnove, ko je vlada med prvim valom epidemije določene manjše poslovne odjemalce oprostila plačila prispevkov za električno energijo. Sicer pa so se njihove cene v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z decembrom 2020 celo znižale. Na tujih trgih k medletni rasti še naprej največ prispevajo višje cene proizvodov v skupinah investicije in surovine. Medletna rast cen proizvodov za široko porabo na domačih in tujih trgih skupaj ostaja skromna (0,1 %).

V prvem četrtletju je bil presežek tekočega računa plačilne bilance znova medletno višji, k rasti pa je največ prispeval blagovni presežek. Povečanje blagovnega presežka je bilo posledica večje realne rasti izvoza od uvoza ob sicer poslabšanih pogojih menjave. Storitveni presežek je nadalje upadel. Ukrepi za zajezitev epidemije so občutno prizadeli zlasti menjavo potovanj, ki je bila medletno nižja za 80 %. Presežek v menjavi potovanj je bil na četrtletni ravni najnižji doslej in je znašal 35 mio EUR. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Presežek se je okrepil tudi zaradi neto odlivov sekundarnih dohodkov, ki so bili nižji zaradi več prejetih sredstev – socialnih prejemkov iz proračuna EU.

Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil tudi aprila medletno nižji. Medletni padec obsega kreditov podjetnem in NFI se je ohranil okrog doseženih ravni. Rast kreditov gospodinjstvom se je po zniževanju v začetku leta aprila ponovno nekoliko okrepila, a je bila še vedno skromna (1,5 %). Okrepila se je medletna rast stanovanjskih kreditov in kreditov za ostale namene, zniževanje potrošniških posojil pa se je drugi mesec zapored umirilo. Medletna rast obsega vlog domačih nebančnih sektorjev se v zadnjih dveh mesecih postopoma upočasnjuje, a še presega 10 %. Nižja je tako rast vlog podjetij kot tudi gospodinjstev, kar je po naši oceni posledica večjih potreb za financiranje poslovnih aktivnosti in trošenja. Ocenjujemo, da je umirjanje rasti pri gospodinjstvih tudi posledica odliva manjšega dela prihrankov iz bančnega sistema zaradi uvedbe ležarin v nekaterih bankah. Ob nizki kreditni aktivnosti in razmeroma visoki rasti vlog tako banke vse večji del sredstev nalagajo na račune pri centralni banki, ki predstavljajo že več kot 15 % bilančne vsote bančnega sistema, njihov obseg pa se je aprila medletno povečal za več kot 70 %. Delež nedonosnih terjatev se je ohranil nekoliko pod 2 %

Aprila so bila gibanja konsolidirane bilance javnega financiranja ugodnejša kot v predhodnih mesecih. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ v prvih štirih mesecih (1,2 mrd EUR) se je ob presežku v aprilu nekoliko znižal v primerjavi s prvim četrtletjem leta (1,3 mrd EUR). Takšna gibanja izhajajo iz rasti gospodarske aktivnosti, ki je posledica odprave nekaterih omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti, zaradi česar so se okrepili davčni prihodki. Ti so bili višji tudi medletno zaradi vpliva interventnih ukrepov, ki so omogočili odloge in obročna odplačila davkov (zlasti DDV in trošarin), ki so bili lani obsežnejši kot letos, lanskih oprostitev akontacij plačila davka od dohodka pravnih oseb ter rasti plač, ki je okrepljena zaradi izplačil dodatkov v javnem sektorju v času epidemije. K ugodnejšim gibanjem v aprilu so prispevali tudi odhodki za izplačila ukrepov za blaženje posledic epidemije, ki so bili med nižjimi v letošnjem letu (234 mio EUR), v štirih mesecih pa so znašali 1.160 mio EUR.

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (68,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 306,5 mio EUR (18,9 % v proračunu načrtovanih prihodkov za tekoče leto), v proračun EU pa vplačala 237,9 mio EUR (42,1 % letnih obvez do proračuna EU). Skoraj polovica prihodkov je bila iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike (47,7 %), dobra tretjina iz strukturnih skladov (38,7 %), najmanj pa iz Kohezijskega sklada (12,3 %). Po podatkih SVRK je bilo v tekočem finančnem obdobju (od januarja 2014 do konca marca 2021) odobreno za 110 % skupnih dodeljenih sredstev, potrjenih operacij in izplačil izvajalcem pa je bilo za 90 % oz. 54 %. Vsa izplačana sredstva so bila povrnjena iz proračuna EU v državni proračun.