V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju se je rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva v prvem četrtletju upočasnila. Po razpoložljivih podatkih se je v prvem četrtletju blagovna menjava tekoče povečala, a manj kot v predhodnih četrtletjih, aktivnost predelovalnih dejavnosti pa je ostala na ravni preteklega četrtletja. Na gibanje je vplivala zlasti relativno visoka tekoča rast v marcu, saj se je aktivnost v izvozno usmerjenem delu gospodarstva v prvih dveh mesecih tekoče zmanjšala. V dejavnostih, ki so v večji meri povezane z domačim povpraševanjem, se je v prvih dveh mesecih letos rast nadaljevala. V gradbeništvu se je februarja nadaljevala tekoča rast vrednosti opravljenih del, ob tem pa se opazno povečujejo stroškovni pritiski. Nadaljevala se je tudi rast prodaje v trgovini, k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili je februarja prispevala tudi odprava pogoja PCT. Po dveh mesecih upadanja se je februarja tekoče povečal tudi prihodek v tržnih storitvah, glede na enako obdobje pred epidemijo pa je prihodek izrazito zaostajal le še v potovalnih agencijah. Tudi v storitveni menjavi za obdobjem pred epidemijo zaostajajo samo še dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi močno prizadeli (menjava potovanj in menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila, po vidnejšem marčnem padcu, nekoliko povišala, tudi medletno je bila višja. Zaupanje je bilo višje v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ki občutijo rast cen in negotovost glede njihove nadaljnje rasti. Ob vztrajanju motenj v dobavnih verigah in razmahu vojne v Ukrajini se manj ugodna izvozna pričakovanja zaenkrat še niso opazneje odrazila v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. 

Poraba elektrike je bila aprila za 2 % nižja kot pred letom, v primerjavi z aprilom 2019 pa za 8 %. Zaostanek povezujemo z industrijskim delom porabe v povezavi s težavami v dobavnih verigah in pomanjkanjem materialov, ki so se z začetkom vojne v Ukrajini za nekatere panoge (kot je avtomobilska) še povečale. Na zaostanek za aprilom 2019 je lahko z vidika delovanja gospodarstva dodatno vplivala tudi nekoliko manj ugodna razporeditev praznikov ob letošnjem prvem maju. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila aprila poraba v Franciji medletno višja (4 %), v Italiji in na Hrvaškem približno enaka, v Avstriji in Nemčiji pa nižja (–1 in –3 %). V primerjavi z aprilom 2019 so nižjo porabo beležile Avstrija (–4 %), Nemčija (–5 %), Italija (–2 %) in Francija (–6 %), višjo pa Hrvaška (3 %).

Marca je industrijska poraba elektrike še vedno zaostajala za primerljivim obdobjem pred epidemijo, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja. Industrijska poraba je bila marca medletno skoraj povsem enaka, prav tako tudi gospodinjska poraba. Poraba malega poslovnega odjema je bila marca pretežno zaradi nizke lanske osnove medletno višja za 12,3 %. V primerjavi z marcem 2019 je bila poraba malega poslovnega odjema višja za 2,8 %, k čemur sta poleg februarske sprostitve zajezitvenih ukrepov pripomogla tudi dva delovna dneva več. Kljub slednjemu pa je bila industrijska poraba za približno 1 % nižja kot marca 2019, zelo verjetno kot posledica dobavnih težav in pomanjkanja surovin. Gospodinjska poraba je bila marca zaradi še vedno prisotnega dela od doma nekaterih zaposlenih in okužb s covidom-19 za 8,5 % višja kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2021 drugič zapored nekoliko znižal, obseg železniškega pa malenkost zvišal. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno znižal predvsem zaradi znižanja prevoza po tujini, obseg prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa se je zvišal. V primerjavi z enakim četrtletjem 2019 je bil obseg cestnih prevozov za 1 % višji (prevoz po tujini za desetino nižji, ostali omenjeni prevoz pa za več kot toliko višji). Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na isto četrtletje v letu 2019 za 3 % nižji. V letu 2021 je bil obseg cestnih prevozov glede na leto 2019 višji za 4 %, obseg železniških pa nižji za skoraj 7 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil aprila medletno večji za 1 %. Gibanja niso več opazneje povezana z vplivi epidemije, medletna rast pa je bila manjša zlasti zaradi enega delovnega dneva manj. Glede na enako obdobje 2019 je bil koledarsko prilagojeni obseg prometa tovornih vozil aprila večji za 14 %. Delež prometa tujih vozil, ki po mesecih nekoliko niha, je bil aprila z 59 % enak običajnim aprilskim povprečjem, medtem ko je bil v prvem letu epidemije aprila precej nižji, 51-odstoten. April je zaradi več prazničnih, dela prostih dni le povprečno prometen mesec in tudi letos je bil v tem mesecu promet precej, za več kot desetino, nižji kot v marcu. 

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja aprila medletno nominalno višja za 27 %, glede na enako obdobje leta 2019, ko sta bila dva delovna dneva več, pa za 16 %. Medletna rast se je  glede na marčno skoraj podvojila, kar je bila predvsem posledica lanskih dodatnih omejitev v aprilu, povezanih s covidom (zaprtje javnega življenja med 1. in 11. aprilom, prepoved prehoda med regijami do 22. aprila). Medletna rast prodaje v trgovini je bila v primerjavi z marcem več kot podvojena; močno se je okrepila v trgovini na drobno, po medletnem marčevskem upadu je bila višja tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili. Zelo visoke so bile aprila tudi medletne rasti prodaje v dejavnostih, povezanih s turizmom, kjer se je lani postopno odpiranje gostinskih in nastanitvenih obratov ter nekaterih razvedrilnih storitev začelo v zadnjem tednu aprila.

Blagovna menjava se je v prvem letošnjem četrtletju tekoče povečala. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal, višji je bil tudi realni izvoz v države EU (desez.), a je bila rast nižja kot v predhodnih četrtletjih. Na povečanje je vplivala zlasti rast v marcu, saj se je v prvih dveh mesecih izvoz tekoče zmanjšal. Še bolj kot izvoz pa se je četrtletno povečal realni uvoz blaga, predvsem iz držav EU (desez.). Medletna rast menjave z državami EU je v prvem četrtletju ostala zelo visoka, od začetka lanskega leta pa menjava tudi že presega ravni izpred epidemije. Zaradi vojne v Ukrajini so se marca in aprila izvozna pričakovanja opazno znižala, a so višja kot pred epidemijo.

Storitvena menjava se je po močnem upadu decembra lani v prvih dveh mesecih letos tekoče povečala in znova presegla ravni pred epidemijo. K februarskemu povečanju (desez.) je prispevalo okrevanje storitev predvsem v dejavnosti transporta in ostalih poslovnih storitev. Slednje so v zadnjih mesecih precej nihale in pomembno vplivale na dinamiko gibanja storitvene menjave, zlasti izvoza. Februarja je bila medletna rast storitvene menjave zaradi nizke lanske osnove še naprej zelo visoka (30 %), za okoli 6 % pa je presegla tudi raven iz enakega obdobja leta 2020. Menjava večine storitev že več mesecev presega vrednosti izpred epidemije, opazno pa še naprej zaostajajo dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi močno prizadeli (menjava potovanj za 33 % ter menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev za 18 %).

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v prvem četrtletju letos ostala na ravni preteklega četrtletja. Umiritev rasti je bila posledica upada aktivnosti v prvih dveh mesecih leta. V prvem četrtletju so upadle tako visoko kot srednje visoko tehnološko zahtevne panoge, obseg proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečal. Medletno se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvem četrtletju povečala, a nekoliko manj kot v preteklem četrtletju. Visoke medletne rasti so bile zabeležene predvsem v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah, povečanje obsega proizvodnje v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je bilo zelo skromno. To je posledica nadaljevanja neugodnih razmer v avtomobilski industriji, ki je v prvem četrtletju medletno zopet utrpela močan upad obsega proizvodnje; k temu so pripomogle tudi težave večjega slovenskega proizvajalca avtomobilov. 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost februarja povečala. Po postopnem zniževanju gradbene aktivnosti lani se je v začetku letošnjega leta vrednost del povečala in februarja ob ugodnih vremenskih razmerah presegla vrednost iz lanskega februarja za 32,3 %. V začetku leta se je aktivnost po daljšem času povečala v gradnji nestanovanjskih stavb; to je tudi segment gradbeništva, ki se je lani najbolj skrčil. Aktivnost se je povečala tudi v gradnji stanovanjskih stavb in inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih pa je ostala na ravni iz konca lanskega leta. Še naprej se povečujejo stroškovni pritiski. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil februarja 15 %, kar je največ v zadnjih 20 letih. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je marca dve tretjini podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, 30 % podjetij pa pomanjkanje materiala, kar je prav tako v obeh primerih najvišje v zadnjih 20 letih.

Prodaja v trgovini se je februarja v večini panog povečala. Rast je bila najvišja v trgovini na drobno, katere dinamiko v zadnjih mesecih določa močno nihanje realnega prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ta se je februarja močno povečal in se po predhodnih podatkih marca še okrepil. Ob takšnih gibanjih je bil prihodek v tej panogi medletno realno večji za 77 %, kar pa je precej več kot kažejo podatki o količinski prodaji naftnih derivatov, ki so podlaga za plačilo trošarin in so bili večji za 27 %. Po odpravi pogoja PCT se je februarja in marca okrepila prodaja neživil, prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov je ostala na ravni zadnjega lanskega četrtletja. Februarja se je nadalje okrepil prihodek v trgovini na debelo. Po zmanjševanju od oktobra se je nekoliko povečal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki pa se je po predhodnih podatkih marca ponovno zmanjšal in še zaostaja za prodajo pred epidemijo.

Februarja se je prihodek tržnih storitev po dveh mesecih upadanja ponovno povečal. Skupni realni prihodek je bil glede na predhodni mesec večji za 3,5 %, ob nizki osnovi v februarju 2021 pa medletno višji za 17 %. Prihodek se je tekoče najbolj povečal v prometu in skladiščenju, kjer se je pred tem dva meseca zniževal, tokrat zlasti zaradi močne rasti v kopenskem prometu. Nadalje se je okrepil še v gostinstvu ter v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kjer so se nadaljevala pozitivna gibanja v obeh najpomembnejših storitvah (računalniške in telekomunikacijske). Po visoki rasti v predhodnem mesecu pa se je prihodek nekoliko zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih. Znižal se je tudi v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem kot posledica nižjega prihodka v zaposlovalnih storitvah, kjer se je sicer povečeval od lanskega decembra. Zaostanek glede na prihodek pred epidemijo (na februar 2020) je bil izrazit le še v potovalnih agencijah (za 48 %).

Trošenje gospodinjstev je bilo v prvem četrtletju medletno precej višje. Na to sta vplivali nizka lanska osnova, kot posledica omejitev pri poslovanju podjetij in gibanju prebivalcev, ter višja letošnja prodaja v povezavi s februarsko odpravo pogoja PCT in pričakovanimi nadaljnjimi podražitvami (npr. motornih goriv) ob razmahu vojne v Ukrajini. Glede na lansko zadnje četrtletje se je okrepila predvsem potrošnja za gostinske storitve doma, nekoliko večja pa je bila tudi potrošnja za neživila. Že pred tem nizka prodaja osebnih avtomobilov gospodinjstvom se je še znižala, na kar je vplival tudi podaljšan rok dobave zaradi motenj v dobavnih verigah.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je, po vidnejšem padcu marca, aprila ponovno nekoliko povišala, tudi medletno je bila višja. Precej višje kot pred letom je bilo zaupanje v trgovini na drobno (za 22 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (20 o. t.), nekoliko pa tudi v gradbeništvu (5 o. t.). Nekoliko nižje je bilo na medletni ravni zaupanje med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih (za 2 oz. 5 o. t.). Prvi najbolj občutijo rast cen in negotovost glede nadaljnjega višanja cen, ki se posledično prelije tudi v oceno prihodnjega finančnega stanja gospodinjstev. Na druge pa močno vplivajo razmere v mednarodnem okolju, v zadnjem času zlasti ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter rusko-ukrajinska vojna.

Februarja je medletna rast števila delovno aktivnih (v nadaljevanju DA) ostala visoka (3,2 %). Daleč najvišja je bila v gostinstvu in gradbeništvu. V slednjem je bilo število DA tudi občutno višje kot pred začetkom epidemije, v gostinstvu pa jih je bilo nekoliko manj kot pred dvema letoma. Rast števila DA je bila ob konjunkturi ponovno v veliki meri povezana z delovno aktivnostjo tujcev, ki so k skupni medletni rasti februarja prispevali več kot polovico. Raste tudi delež tujcev med vsemi DA, v zadnjem letu se je povečal za 1,2 o. t. na 12,8 %. To je v veliki meri povezano s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je največje v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (glede na visoke stopnje prostih delovnih mest). Po deležu tujcev med dejavnostmi sicer izstopajo gradbeništvo (45 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).

Ob najnižji ravni brezposelnosti doslej je bil aprila upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnji mesec (–2,1 %). Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 58.081 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 26,7 % manj kot pred letom. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – aprila jih je bilo za 23,6 % manj kot aprila lani. Med dolgotrajno brezposelnimi je delež oseb, ki so brezposelne več kot dve leti, že približno dvotretjinski.

Februarja je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja za 8,4 %, v zasebnem sektorju pa višja za 4,2 % (skupaj –1,0 %). Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, od novembra lani pa so plače medletno nižje. V zasebnem sektorju je bila medletna rast februarja podobna kot prejšnji mesec in nižja kot v zadnjih mesecih lanskega leta, kar je med drugim posledica razmeroma visoke medletne osnove (ob močnem dvigu minimalne plače in vplivu metodologije izračuna povprečne plače). Rast je ostala daleč najvišja v gostinstvu, visoka pa še v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju, kjer nanjo že lahko vpliva pomanjkanje delovne sile.

Aprila se je inflacija ponovno izraziteje okrepila in na medletni ravni dosegla 6,9 %. K rasti so pomembno prispevali energenti, trenutno v največji meri cene naftnih derivatov, ki so bile, kljub še veljavni regulaciji, medletno višje za več kot 30 %. Cene električne energije so bile zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov na medletni ravni nižje za več kot petino, a se je medletni padec v primerjavi z marcem, zaradi visoke mesečne rasti (11,6 %), ko so ponudniki višje cene na grosističnih trgih nadalje prenašali na končne odjemalce, precej zmanjšal. Ob visokih cenah energentov in vhodnih surovin ter geopolitičnih negotovostih se nadalje krepi tudi rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za skoraj desetino. Precej odstopajo cene olja in maščob, ki so bile višje za petino, nadpovprečno pa so se okrepile tudi cene v skupini kruha in izdelkov iz žit (13 %). Medletna rast cen trajnega blaga je bila aprila podobna kot v prejšnjih mesecih (8,8 %). Pri storitvah, kjer se je v začetku letošnjega leta gibala okrog 3 %, pa se je aprila okrepila na 5 %. K temu so pomembno prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura, kjer so bile ob visokem povpraševanju cene počitniških paketov višje za približno 8 %, mesečno pa so se zvišale za skoraj petino. Nadalje se krepijo tudi cene v skupini restavracije in hoteli ter storitev, povezanih s stanovanjem.

Rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi marca okrepila in na medletni ravni bila že 17,9-odstotna. Cene medletno naraščajo v vseh namenskih skupinah. Rast je bila nekoliko izrazitejša na domačem trgu, kjer so bile cene v povprečju višje za približno petino. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin, ki so bile medletno višje že za 23,8 %. Najvišja ostaja medletna rast cen energentov, ki je bila skoraj 55-odstotna, a je bil prispevek k skupni rasti v primerjavi s surovinami, zaradi manjše uteži, nižji. Medletna rast cen proizvodov za investicije je bila v prvem četrtletju letos okoli 10-odstotna. Še naprej se postopoma krepijo cene blaga za široko porabo, ki so bile marca na medletni ravni višje za 7,1 %. Hitreje naraščajo cene v skupini netrajnega blaga, ki so bile višje za 7,4 %, medletna rast cen trajnega blaga za široko porabo pa je bila 6-odstotna.

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se še naprej postopoma krepi in je bila marca s 7,4 % najvišja po juniju 2009. Krepi se tako rast kreditov podjetjem in NFI kot tudi gospodinjstvom. To je po naši oceni tudi posledica pričakovanj glede zviševanja obrestnih mer. Obseg kreditov podjetjem in NFI je bil tako medletno višji za skoraj desetino. V tem precej hitreje narašča obseg kreditov NFI, ki je bil medletno višji za četrtino, rast kreditov podjetij pa se je ohranila okrog 8 %. Postopoma se krepi tudi rast kreditov gospodinjstvom (6,8 %), ki jo v veliki meri poganja za desetino višji obseg stanovanjskih posojil. Ob sicer nizki tekoči rasti se je še upočasnil medletni padec potrošniških posojil. Medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev se še naprej hitro umirja  (4,6 %), v primerjavi s koncem preteklega leta se je že skoraj prepolovila. Umirila se je tako rast vlog gospodinjstev kot tudi podjetij. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev je tako bil februarja 1,2-odstoten.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se znižuje. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih nižji kot leto prej in je znašal 1,1 mrd EUR (2,0 % ocenjenega BDP). K medletno nižjemu presežku tekočih transakcij je največ prispeval blagovni saldo, ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj. To povezujemo z naraščajočimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, saj so uvozne cene v zadnjih mesecih naraščale precej hitreje od izvoznih. Višji je bil tudi primanjkljaj primarnih dohodkov, predvsem zaradi večjih izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi potovanj in v menjavi ostalih poslovnih storitev. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem medletno nižja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvem četrtletju leta 2022 znatno nižji kot v enakem obdobju leta 2021. V prvem četrtletju leta 2022 je znašal 317,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 1,3 mrd EUR. To je odraz visoke rasti prihodkov (16,8 %) in znižanja odhodkov (–2,8 %). Rast prihodkov je posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti in ugodnih razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Občutno so se okrepili tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU, na kar je vplival priliv iz Sklada za okrevanje in odpornost in sredstva iz strukturnih skladov VFO 2014−2021. Znižanje odhodkov v prvem četrtletju je povezano z nižjimi izplačili za ukrepe za blažitev posledic epidemije, ki so znašali 331,7 mio EUR, v prvem četrtletju 2021 pa 949 mio EUR. To je vplivalo predvsem na znižanje odhodkov za plače javnih uslužbencev, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij. Na drugi strani so se okrepili izdatki za blago in storitve ter izdatki za investicije. 

Projekcije Programa stabilnosti 2022 v letu 2022 za sektor država predvidevajo primanjkljaj v višini 4,1 % BDP (lani 5,2 % BDP). Postopno zniževanje primanjkljaja in dolga ob predpostavki nespremenjenih ekonomskih politik je predvideno tudi v prihodnjih letih, in sicer primanjkljaja do leta 2025 na 1,7 % BDP in dolga na 68 % BDP. Projekcije primanjkljaja sektorja država brez upoštevanja ukrepov covid-19 pa kažejo, da bo ta v letih 2022–2023 višji kot v letih 2020 in 2021, kar odraža predvsem nekatere strukturne ukrepe (znižanje davkov, zakonsko povišanje izdatkov za različne namene) in visoke načrtovane ravni investicij. Za celotno obdobje projekcij program stabilnosti predvideva nadaljnjo rast prihodkov, ki pa naj bi bila zaradi pričakovanega umirjanja gospodarske rasti in davčnih razbremenitev (dohodnina, trošarine) nižja kot lani (11,9 %). Najvišja naj bi bila v letu 2022 (6,1 %), v obdobju 2023–2025 pa v povprečju 4,4-odstotna. Tudi predvidene rasti izdatkov so nižje v primerjavi z letom 2021 (6,1 %) v celotnem obdobju projekcij, kljub predvidenemu visokemu povišanju investicij v letu 2022 (za 47 %) in še nadalje v letu 2023, ko naj bi dosegle vrh pri 3,9 mrd EUR (6,6 % BDP). V letu 2022 pa bodo, kljub rasti investicij in ukrepih pomoči za omilitev posledic dviga cen energentov in pomoči v povezavi z vojno v Ukrajini, k znižanju rasti izdatkov (3,8 %) prispevali nižji izdatki za blaženje posledic epidemije, ki so za leto 2022 ocenjeni na 450 mio EUR, v letu 2021 pa so znašali 2,4 mrd EUR. Srednjeročno (2023–2025) se, glede na predvideno znižanje investicij v letih 2024 in 2025 ter scenarij nespremenjenih politik, predvideva relativno nizka, 2,6-odstotna letna rast izdatkov. 

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvem četrtletju letos pozitiven (215,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz EU proračuna prejela 397,7 mio EUR (24,0 % pričakovanih prihodkov), v proračun EU je bilo vplačanih 182,2 mio EUR (32,3 % načrtovanih izplačil). Glavnino prihodkov (34,9 % vseh prihodkov) so predstavljala sredstva strukturnih skladov, slabo tretjino prihodkov (29,8 %) pa sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost. Iz Skupne kmetijske in ribiške politike je v proračun RS bilo povrnjenih 25 % vseh prihodkov, najmanjši pa je bil delež sredstev Kohezijskega sklada (9 %).