Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo, da gospodarska gibanja v začetku drugega četrtletja, v okolju povečane negotovosti, ostajajo razmeroma ugodna. Izvoz je po okrepljeni rasti od začetka leta aprila ostal približno nespremenjen in je bil v prvih štirih mesecih medletno realno za 2,8 % višji (uvoz za 5,7 %), k čemur je največ prispeval izvoz farmacevtskih izdelkov, vozil ter električnih strojev in naprav (na uvozni strani stroji in naprave z vozili ter kovine in kovinski izdelki). Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti je po rasti v začetku leta aprila ostala na ravni marca, v prvih štirih mesecih pa je bila medletno višja (za 1,7 %), in sicer v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Vrednost gradbenih del se od začetka leta pod vplivom gradnje inženirskih objektov krepi in precej presega raven preteklega leta. Razpoložljivi podatki za april kažejo nadaljevanje rasti potrošnje gospodinjstev, spodbujene z večjimi nakupi avtomobilov ter rastjo trošenja za turistične storitve doma in v tujini. Nadaljnjo rast trošenja kažejo tudi podatki o vrednosti davčno potrjenih računov za maj. Vrednost kazalnika gospodarske klime je po začetku vojne na Bližnjem vzhodu zanihala navzdol, maja pa se je izboljšala in bila podobna kot pred letom, vendar pod dolgoletnim povprečjem.

Blagovni izvoz je aprila ostal na podobni ravni kot marca, uvoz se je zmanjšal, njun obseg pa je bil večji kot pred letom. Realni izvoz blaga se aprila, po rasti v predhodnih mesecih, tekoče ni opazneje spremenil (+0,2 %). Povečal se je izvoz strojev in naprav (vključno z vozili) ter kovin in kovinskih izdelkov, v manjši meri pa tudi izvoz kemijskih izdelkov ter farmacije. Upadel je izvoz materialov (razen kovin in kovinskih izdelkov) ter primarnih izdelkov. Izvoz je bil tekoče večji v Italijo in nekatere države izven EU (ZDA, Združeno kraljestvo, Švica), manjši pa v Nemčijo, Avstrijo in Francijo. Realni uvoz blaga je v zadnjih mesecih opazneje zanihal, saj se je po visoki marčni rasti aprila opazneje zmanjšal (–3,5 %), a je ostal večji kot v začetku leta. K gibanju uvoza je v zadnjih dveh mesecih prispevalo predvsem večje nihanje uvoza proizvodov za široko potrošnjo, uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo pa se je še naprej povečal (vse desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih štirih mesecih ob enem delovnem dnevu več realni izvoz večji za 2,8 %, uvoz pa za 5,7 %. K medletni rasti izvoza je v prvih štirih mesecih največ prispeval izvoz farmacevtskih izdelkov, vozil ter električnih strojev in naprav, k rasti uvoza pa celotna skupina strojev in naprav (vključno z vozili) ter kovin in kovinskih izdelkov. 
Izvozna naročila so se ob sicer zelo negotovih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju maja nekoliko izboljšala, a so ostala razmeroma nizka.
 

Realni izvoz in uvoz storitev sta se aprila tekoče in medletno povečala. Na izvozni strani sta se tekoče povečala predvsem izvoz transportnih in IKT storitev, ki sta se približala najvišjim vrednostim v zadnjih letih. Po večmesečni rasti je nekoliko upadel izvoz s turizmom povezanih storitev, ki pa ostaja relativno visok, manjši je bil tudi izvoz ostalih poslovnih storitev. Na uvozni strani se je aprila po upadu v predhodnem mesecu močneje povečal uvoz storitev, zlasti ostalih poslovnih in IKT storitev (vse desez.). V prvih štirih mesecih sta bila izvoz in uvoz storitev večja kot v enakem obdobju lani (oboje 2,2 %). K medletni rasti je pri izvozu in uvozu največ prispevala večja menjava s turizmom povezanih storitev, predvsem z Avstrijo in Hrvaško. Izrazito večji kot pred letom je bil tudi izvoz zavarovalnih storitev (v Italijo), ki se je sicer močno povečal v drugi polovici lanskega leta. Med pomembnejšimi skupinami storitev so bili večji tudi izvoz transportnih storitev ter izvoz in uvoz ostalih poslovnih storitev.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je v začetku leta krepila, je aprila ostala blizu ravni predhodnega meseca (desez.). Aprila se je nekoliko okrepila le proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, proizvodnja ostalih skupin po tehnološki zahtevnosti se je nekoliko zmanjšala ali ostala blizu ravni predhodnega meseca (desez.). V prvih štirih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti za 1,7 % večja kot pred letom (del. dnem prilagojeno), rast so dosegle vse skupine panog po tehnološki zahtevnosti. K skupni medletni rasti so poleg nizko tehnološko zahtevne proizvodnje živil prispevale predvsem tehnološko bolj zahtevne panoge, zlasti proizvodnja drugih strojev in naprav ter proizvodnja opreme IKT. Večja je bila tudi proizvodnja v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav ter po krčenju v predhodnih štirih letih tudi proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 3,3 %). Manjša kot pred letom pa je bila proizvodnja energetsko intenzivnih panog, ki so v letu 2025 večinoma beležile podobno raven aktivnosti kot leto prej (z izjemo padca v proizvodnji kovin). Po naši oceni je manjša kot pred letom ostala tudi proizvodnja v farmacevtski industriji.

Aprila se je vrednost gradbenih del okrepila (desez.) in bila tudi občutno višja kot leto pred tem (32 %). Po znižanju v začetku leta 2025 se je gradbena aktivnost v nadaljevanju postopno krepila in oktobra dosegla najvišjo vrednost, nato pa se je do januarja letos zniževala, potem pa ponovno okrepila (desez.). Takšna dinamika je bila predvsem posledica gibanj v gradnji inženirskih objektov.
Nekateri drugi podatki kažejo na manjšo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aktivnost v prvih štirih mesecih 13 % višja kot v enakem obdobju lani, kar je 12 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Podobno tudi podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: proizvodnja je bila v prvih štirih mesecih za 1 % nižja kot lani.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov se je maja tekoče nadalje povečala, medletna rast pa se je podvojila na 6 %. Glede na april se je močno okrepila medletna rast prodaje v trgovini (s 3 % na 6 %), kjer je bilo izdanih skoraj tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Okrepitev rasti je bila predvsem posledica višje rasti prodaje v trgovini na drobno (podvojitev na 8 %), po upadu v aprilu je bila maja nekoliko večja tudi medletna prodaja v trgovini na debelo. Med pomembnejšimi trgovinskimi panogami se je predvsem okrepila rast pri prodaji motornih vozil, motornih koles ter delov in opreme zanje; oblačil, obutve, farmacevtskih in medicinskih izdelkov; ter  motornih goriv – na slednje je sicer močno vplivala visoka medletna podražitev naftnih derivatov. Rast se je okrepila tudi v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (na 11 %), kjer je bila izdana za več kot desetina skupne vrednosti davčno potrjenih računov, ter v kulturnih, športnih, rekreacijskih in drugih dejavnostih (na 9 %). Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila maja tudi višja kot v prvem četrtletju (5 %).

Realni prihodek je bil v prvem četrtletju ob močnem povečanju marčevske prodaje v večini trgovinskih panog medletno večji. Po zmanjševanju v preteklih treh mesecih se je marca močneje okrepil prihodek v trgovini na debelo, drugi mesec zapored pa tudi v trgovini z motornimi vozili. Po zmanjševanju v začetku leta, ki je sledilo razmeroma visoki decembrski rasti, se je marca povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter neživili (vse desez.). Prodaja v vseh trgovinskih panogah, razen v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, je bila v prvem četrtletju medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast 5-odstotna, v trgovini na debelo in trgovini na drobno z neživili pa v vsaki 3-odstotna.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadalje povečal (desez.) in bil večji tudi medletno. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se prihodek krepi od druge polovice lanskega leta. V prvem četrtletju se je rast nekoliko upočasnila zaradi zmanjšanja prihodka v telekomunikacijskih dejavnostih. Po občutni rasti v zadnjem lanskem četrtletju se je rast upočasnila tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih in gostinstvu, kjer se prihodek sicer povečuje od druge polovice lanskega leta. V dejavnosti prometa in skladiščenja se je prihodek v prvem četrtletju nekoliko zmanjšal, a od konca leta 2024 večinoma stagnira. V drugih poslovnih dejavnostih se postopno povečuje od začetka lanskega leta. V prvem četrtletju se je rast upočasnila, prihodek je bil spet nekoliko manjši od primerljivega iz leta 2019 (vse desez.). Skupni realni prihodek je bil v prvem četrtletju medletno večji za 5,5 %, nekoliko manjši kot pred letom pa le v dejavnosti prometa (za 0,6 %).

Razpoložljivi podatki nakazujejo nadaljnjo medletno rast potrošnje gospodinjstev v začetku drugega četrtletja. Gospodinjstva so tudi aprila, po razmeroma visoki medletni rasti v prvem četrtletju, več kot pred letom trošila za nakupe novih osebnih avtomobilov. Medletno večje je bilo tudi trošenje za turistične storitve v tujini (nominalno za 10 %; število prenočitev slovenskih državljanov na Hrvaškem je bilo večje za več kot tretjino) in doma (število domačih prenočitev v Sloveniji je bilo večje za 8 %). Nadaljevanje medletne rasti potrošnje gospodinjstev v drugem četrtletju nakazuje tudi medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (kot približek končne prodaje storitev in proizvodov), ki je bila v aprilu in maju skupaj, ob sicer višji inflaciji, podobna kot v prvem četrtletju (5 %).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja medletno višja za 3,6 %. Industrijska poraba in poraba ostalih poslovnih odjemalcev, ki lahko nakazujeta gibanje gospodarske aktivnosti, sta bili ob enakem številu delovnih dni medletno višji za 1,2 % oz. 6,6 %, poraba gospodinjstev pa za 5,0 %.

Vrednost kazalnika gospodarske klime je kljub izboljšanju maja še vedno nekoliko pod dolgoročnim povprečjem. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (ki mesečno zelo niha) in med potrošniki. V primerjavi z majem lani je skupni kazalnik ostal približno nespremenjen, nižje pa je bilo zaupanje v storitvah in med potrošniki. Kazalnik gospodarske klime je bil nekoliko pod dolgoročnim povprečjem, prav tako kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, kazalniki v trgovini na drobno, storitvah in gradbeništvu pa so bili nad povprečjem.

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je aprila ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,8 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v trgovini (–1,5 %), predelovalnih dejavnostih (–1,4 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–1,4 %), v dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,3 %), zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,7 %), pa je bilo njihovo število višje. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo aprila medletno večje za 2,7 %, državljanov Slovenije pa, predvsem zaradi upokojevanja, manjše za 0,5 %.

Število brezposelnih se je maja tekoče malenkost znižalo (desez. –0,2 %) in bilo tudi medletno malenkost nižje (–0,3 %). Po originalnih podatkih je bilo konec maja brezposelnih 43.060 oseb, kar je 2,5 % manj kot konec aprila. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let (–5,9 % oz. –3,5 %). Število brezposelnih mladih (15–29 let), ki je od oktobra 2024 medletno višje, je maja za 4,1 % preseglo raven izpred leta – bilo jih je 8.972. To bi lahko bilo vsaj deloma povezano s povečanjem generacij, ki vstopajo na trg dela (od leta 2023 do leta 2025 se je število prebivalcev, starih 15–29 let, povečalo za deset tisoč oz. 3,3 %), pri čemer je povpraševanje po delovni sili upadlo. V prvih petih mesecih je bilo število brezposelnih medletno nižje za 0,4 %.  
 

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je marca ostala razmeroma visoka (7,3 %), pri čemer je bila rast primerljivo visoka v zasebnem (7,4 %) in javnem sektorju (6,8 %). Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta (za 16 %). Najvišja medletna rast plač je bila marca v gradbeništvu, nastanitvah z gostinstvom in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami), ki so dejavnosti z najvišjimi deleži prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je visoka rast povezana s plačno reformo v lanskem letu in dogovori v kolektivnih pogodbah. V prvih treh mesecih letos je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,2 % (nominalno za 7,1 %) – v javnem sektorju za 3,3 % (nominalno za 6,1 %), v zasebnem za 4,6 % (nominalno za 7,4 %).

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v prvem letošnjem četrtletju medletno večje, število delovno aktivnih pa manjše. Anketno brezposelnih je bilo 43 tisoč oseb, kar je 4,9 % več kot v prvem četrtletju leta 2025. To lahko povezujemo predvsem z upadom delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. Medletno je bila malenkost višja (za 0,1 o. t.) tudi anketna stopnja brezposelnosti (4,1 %). 
Število delovno aktivnih je bilo v prvem četrtletju letos medletno manjše  (–0,8 %) ob manjšem številu zaposlenih v delovnem razmerju, samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov, študentskega dela pa je bilo več. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila maja (3,6 %) drugi mesec zapored višja (aprila 3,1 %), mesečno so se cene povišale za 0,5 %. K medletni inflaciji so tudi maja največ (1,3 o. t.) prispevale za desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva zaradi višjih cen energentov kot posledica nižje osnove, povezane s preteklimi ukrepi uravnavanja cen električne energije, že od začetka leta visokih rasti cen trdih goriv in tudi vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na cene nafte in naftnih derivatov (tekoča goriva – kurilno olje). Ta je prek za približno petino višjih cen pogonskih goriv vplivala tudi na visok (0,8 o. t.) prispevek cen v skupini prevoz. Še naprej se postopoma upočasnjuje rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (0,9 %). Cene poltrajnega (0,1 %) in trajnega blaga (–0,2 %) so ostale medletno skoraj nespremenjene. Medletna rast cen storitev (3,8 %) se je v primerjavi z aprilom okrepila za 0,2 o. t. 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila občutneje zvišale. Mesečno so bile višje za 0,5 % (največ v zadnjih 12 mesecih), medletna rast se je okrepila za 0,5 o. t. na 1,4 %. K medletni rasti so največ prispevale cene surovin (1,8-odstotna rast), pomembno pa tudi proizvodov za široko porabo (1,4 %), čeprav se je v zadnjih mesecih rast cen netrajnega blaga (0,4 %) upočasnila, a se je hkrati zvišala rast cen trajnega blaga (5,3 %), po naši oceni predvsem pohištva (7,3 %). Proizvodi za investicije so se medletno podražili za 1,1 %, cene energentov pa so ostale nižje (–0,8 %). Razhajanje med rastjo cen na domačem in tujem trgu se je malenkost zmanjšalo: medletna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu (2,5 %) se je aprila gibala okoli doseženih ravni, na tujem trgu  so bile cene (po znižanju v marcu) ponovno medletno nekoliko višje (za 0,3 %).

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila pospešila na 8,2 %. Na mesečni ravni je bila rast z 1,6 % najvišja po septembru 2024. Okrepila se je rast obsega posojil vsem nebančnim sektorjem (podjetjem in NFI, gospodinjstvom ter državi), kar bi po naši oceni lahko bilo povezano s pričakovanjem zaostritve še razmeroma ugodnih pogojev zadolževanja. K medletni rasti so še naprej največ prispevali za 8,3 % višji krediti gospodinjstvom, kjer se krepi rast stanovanjskih posojil (9,6 %), rast potrošniških posojil (8,7 %), ki je sicer še vedno razmeroma visoka, pa se nadalje postopoma upočasnjuje. Medletna rast kreditov podjetjem in NFI se je ob močnem pospešku v aprilu (1,8 %) povečala za približno tretjino na 7,8 %. Medletna rast vlog nebančnih sektorjev se je še naprej gibala okoli doseženih ravni (6,7 %). Delež nedonosnih terjatev bančnega sistema (podatek za marec) se od konca preteklega leta ohranja pri 1,6 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih za 843,7 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,2 mrd EUR (3,0 % ocenjenega BDP). K znižanju sta prispevala saldo blagovne menjave in saldo sekundarnih dohodkov. Blagovni saldo je prešel v primanjkljaj zaradi višje rasti uvoza ob skromni rasti izvoza. Medletna aprilska rast uvoznih cen (4,1 %) se še ni odrazila na celoletni ravni, saj so uvozne cene od maja 2023 do marca 2026 nenehno upadale. Izvoz je bil na letni ravni realno višji za 0,3 %, uvoz za 4,2 %. Nominalno je bil izvoz višji za 1,0 %, uvoz za 3,3 %. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov se je povečal zlasti zaradi večjih neto vplačil državnega sektorja v proračun EU. Storitveni presežek se je najbolj povečal v menjavi zavarovalniških storitev, saj slovenska zavarovalnica na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj povečuje obseg poslovanja in s tem povezanih storitev. Višji presežek je bil tudi v menjavi transporta in potovanj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi višjih prihodkov slovenskih delavcev od dela v tujini.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih letos medletno višji. Znašal je 397,5 mio EUR, v enakem obdobju lanskega leta pa 286 mio EUR. Prihodki so bili v prvih štirih mesecih višji za približno 11,4 %, kar je višja rast kot v enakem obdobju lani (5,3 %). K njihovi rasti so prispevali predvsem večji socialni prispevki (predvsem prispevek za dolgotrajno oskrbo, uveden julija lani), davčni prihodki in prihodki iz evropskih sredstev. Zaradi poračuna obveznosti aprila so bili medletno občutno višji tudi prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, nekoliko pa tudi prihodki od trošarin, ki so bili v prvih treh mesecih še medletno nižji. Precej višja kot lani je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost. Prihodki od evropskih sredstev so se v prvih štirih mesecih povečali predvsem zaradi izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Odhodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 12,2 %, kar je prav tako višja rast kot v enakem obdobju lani (7,9 %). K rasti odhodkov so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, iz nadomestila za brezposelnost, ki se je v začetku letošnjega leta povišalo, ter izdatkov za osebno asistenco. Višji je bil tudi transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu na podlagi novo podeljenih koncesij ter transfer vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja. Medletno višji so bili tudi izdatki za blago in storitve (izdatki za tekoče vzdrževanje poslovnih objektov) pa tudi investicijski odhodki, zlasti za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih štirih mesecih leta 2026 pozitiven (47,7 mio EUR). V tem obdobju je Slovenija iz proračuna EU prejela 312,6 mio EUR, kar je 170,8 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. V proračun EU pa je v tem obdobju vplačala 264,9 mio EUR, oz. 37,9 mio EUR več kot v enakem obdobju lani, ko je državni proračun beležil negativen neto položaj do proračuna EU v višini 85,1 mio EUR. Povečani prihodki so povezani predvsem z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost (175,3 mio EUR), skupne kmetijske in ribiške politike (80 mio EUR) ter projektov strukturnih skladov (45,8 mio EUR). Opaznejše povečanje prihodkov iz naslova NOO je bilo v aprilu, po knjiženju 100 mio EUR od skupno okoli 230 mio EUR, ki jih je Slovenija prejela aprila iz proračuna EU na podlagi petega zahtevka za plačilo, oddanega decembra lani. Marca 2026 pa je Slovenija oddala še šesti (predzadnji) zahtevek, z maksimalnim možnim neto plačilom v višini okoli 41 mio EUR. Glede na Informacijo o izvajanju NOO (maj 2026) je bila letos do aprila realizirana približno četrtina ocenjene letne porabe za leto 2026, skupno pa je bilo od začetka izvajanja iz sklada NOO izplačanih 71 % razpoložljivih sredstev.