BDP je v prvem letošnjem četrtletju stagniral, medletno pa je bil višji za 2,1 % (nedesezonirano). Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 %, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila (5,1 % medletno), predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir). Rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu umirila (0,6 % medletno), podobno tudi rast aktivnosti v gradbeništvu. Po močno negativnem prispevku v lanskem letu, je tokrat prispevek zalog (0,1 o. t.) pozitivno prispeval k rasti bruto investicij. Že drugo četrtletje zapored se tekoče krepita izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, ki sta bila tudi medletno višja. Skupni izvoz blaga in storitev se je zaradi upada izvoza storitev zmanjšal za 0,6 %, skupni uvoz pa za 0,9 %, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 0,2 o. t.

Poraba elektrike je bila aprila medletno nižja za 8 %. K temu so delno prispevali tudi številni izklopi zaradi vzdrževalnih del in izpadi zaradi snega. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele aprila medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), Hrvaška (–6 %) in Italija (–1 %), medletno višjo pa Nemčija (1 %) in Francija (2 %).

Medletni upad porabe elektrike na distribucijskem omrežju je bil aprila nekoliko manjši tudi zaradi več delovnih dni. Ob treh delovnih dnevih več je bila industrijska poraba aprila medletno višja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa le malenkost nižja (za –0,9 %). Poraba gospodinjstev je bila aprila medletno nižja za 6,9 %, k čemur so delno prispevali tudi pogosti izklopi zaradi vzdrževalnih del in izpadi zaradi snega.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila aprila medletno višja za 8 %. Medletna rast skupne prodaje je bila, ob treh delovnih dneh več kot aprila 2023, višja kot v povprečju prvega četrtletja, ko je bila 5-odstotna. Okrepila se je rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov (s 5 % na 7 %). Razmeroma visoki sta ostali rasti prodaje v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, prvič letos pa je bila medletno večja tudi prodaja v trgovini na debelo. Visoka je bila tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih, podobno kot v prvem četrtletju, 
8-odstotna). 

Blagovna menjava se je v prvem četrtletju letos tekoče povečala (desez.), njen obseg pa je bil še vedno manjši kot pred letom. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal za 2,1 %, uvoz pa, ob večjih mesečnih nihanjih, za 1 %. Pri izvozu se je opazneje povečal izvoz vozil (kar je vplivalo tudi na močno povečanje izvoza v Francijo), večji je bil tudi izvoz kemičnih proizvodov. K povečanju uvoza blaga je prispeval uvoz izdelkov za vmesno in široko potrošnjo, uvoz izdelkov za investicijsko potrošnjo pa se je zmanjšal (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala nižja, opazno manjša sta bila zlasti izvoz v države izven EU in uvoz iz držav EU. Aprila je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih ostalo nizko, zelo nizka je bila tudi raven izvoznih naročil. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Storitvena menjava se je v prvem četrtletju tekoče zmanjšala in bila manjša kot v enakem obdobju lani. Med pomembnejšimi skupinami storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal izvoz s turizmom povezanih storitev in izvoz gradbenih ter IKT storitev. Nadalje se je zmanjšal izvoz transportnih storitev, manjši je bil tudi izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je sicer v zadnjih mesecih močno nihal. Uvoz večine glavnih skupin storitev se je povečal, razen uvoz ostalih poslovnih storitev (desez.). Storitvena menjava je bila manjša kot v prvem četrtletju lani, predvsem zaradi opaznega upada pri transportnih storitvah in ostalih poslovnih storitvah. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju, kljub skrčenju v marcu, povečala v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, medletni padec pa je bil manjši kot v zadnjem četrtletju lani. Zaradi razmeroma visokega medletnega padca v marcu (–6,1 %), je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvem četrtletju medletno manjša za 1,8 % (v prvih dveh mesecih 0,7-odstotna rast). Manjša kot pred letom je bila predvsem proizvodnja nekaterih tehnološko manj zahtevnih panog. V energetsko intenzivni proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov je upadla za skoraj petino, v prav tako energetsko intenzivni kemični industriji za 8,2 %, za okoli desetino pa v lesni in pohištveni industriji ter dejavnosti popravil in montaže strojev ter naprav. V panogah, ki so presegle ravni iz lanskega prvega četrtletja, je bila rast večinoma skromna, do okoli 4-odstotna. Višja je bila le v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (14,5 %) in v tekstilni industriji (8,3 %).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno znižala. V prvem četrtletju je bila tako za 3 % nižja kot v prvem četrtletju lani. Aktivnost se je najbolj znižala v gradnji stavb (za 7 %). 
Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 11 o. t.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je februarja nadalje okrepil in bil tudi medletno večji. Po rasti v zadnjem lanskem četrtletju sta se nadalje okrepili prodaji v trgovini na drobno z neživili, ki je bila medletno večja za 4 %, in trgovini na debelo, ki je bila medletno večja prvič po lanskem januarju (za 7 %). Medletno večja je ostala prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (za 4 %), ki se po skromni rasti v lanski drugi polovici leta v zadnjih mesecih ohranja na doseženi ravni. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je po lanskih visokih rasteh februarja zmanjšala, a ostala medletno precej večja (za 11 %). Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja tudi marca medletno večja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno z živili, v trgovini z neživili pa je bila manjša.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je februarja precej zmanjšal (za 1,8 %), medletno pa je bil realno večji za 1,8 %. Po močni januarski rasti je prihodek najbolj upadel v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Velik upad prihodka je bil tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer je bila rast zabeležena le v eni, po prihodku manjši, dejavnosti. V gostinstvu se je prihodek zmanjšal drugi mesec zapored po razmeroma visoki rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Prihodek se je nadalje zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, ob ponovnem zmanjšanju v zaposlovalnih storitvah. Prihodek se je nekoliko povečal le v dejavnosti prometa in skladiščenja, k rasti sta prispevala kopenski promet in dejavnost skladiščenja. Medletna rast skupnega prihodka tržnih storitev se je februarja opazno upočasnila (s 5,8 % januarja na 1,8 %), znaten upad pa je bil zabeležen v poslovanju z nepremičninami.

V prvem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno realno večja za 0,9 %. Število prodanih novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bilo medletno večje za 4 %, trošenje za turistične storitve v tujini pa za 5 % (nominalno). Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačo ter tobačnimi izdelki je bila v povprečju prvega četrtletja medletno realno večja za 4 %, prodaja v trgovini z neživili pa je bila ob slabšem marcu (po predhodnih podatkih) realno manjša za 1 %. Medletno manjše je bilo v tem obdobju tudi število prenočitev slovenskih državljanov doma (za 2 %). Nominalna vrednost davčno potrjenih računov (kot kazalnik prodaje) pa je v prvem četrtletju dosegla 5-odstotno nominalno medletno rast, kar ob nižji rasti cen pomeni višjo realno rast kot v preteklih četrtletjih.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila na mesečni ravni povečala, tudi medletno je bila višja. V primerjavi z marcem se je zaupanje povečalo v vseh dejavnostih, z izjemo gradbeništva. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo skupno zaupanje malenkost višje, po posameznih segmentih pa je bilo višje v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in pri potrošnikih, nekoliko nižje v storitvenih dejavnostih, precej pa v gradbeništvu. Zaupanje v gospodarstvu je bilo najvišje v zadnjih trinajstih mesecih, a še vedno pod dolgoletnim povprečjem. Nad njim je ostalo v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2023 še zmanjšal, obseg železniškega pa povečal. Zmanjšanje obsega cestnih prevozov slovenskih prevoznikov je bilo sicer manjše kot v prejšnjih dveh četrtletjih, še vedno pa je bilo povezano z manjšim prevozom po tujini (za več kot 2 %), prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa so se skupaj nekoliko povečali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za desetino, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 (obdobje pred epidemijo) pa je bila razlika še večja. Pred nekaj leti še polovični delež prevoza po tujini v skupnih prevozih se je znižal pod 40 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, pa se je v zadnjem četrtletju po daljšem obdobju spet močneje povečal (za 7 %) in je bil tudi medletno nekaj odstotkov višji, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa je bil nižji.

Marca se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih dveh mesecih letos in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast je bila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, dodatno pa je na povečanje vplivala tudi omenjena sprememba definicije delovno aktivnih. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil marca 15,6-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil aprila (1,1 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih dveh mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 45.219 oseb, kar je 7 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec aprila medletno za 14,8 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,2 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila februarja (3,4 %) nekoliko nižja kot januarja. Ob podobni inflaciji je bila to predvsem posledica visoke lanske osnove zaradi višjega dviga minimalne plače v začetku lanskega leta kot letos. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača februarja letos medletno realno višja za 3,9 %. Najvišja je bila v gradbeništvu in prometu ter skladiščenju. V javnem sektorju je bila realna rast 2,4-odstotna.        
Nominalna medletna rast povprečne bruto plače (6,9 %) je bila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je bila 7,4-odstotna, v javnem 5,9-odstotna. 

Po tem, ko se je medletna rast cen življenjskih potrebščin v preteklih dveh mesecih nekoliko povišala, se je aprila znižala na 3 %, kar je najnižje po oktobru 2021. K umirjanju medletne rasti so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu (mesečno za 13,8 %). Rast cen v skupini rekreacija in kultura se je na medletni ravni v primerjavi z marcem skoraj prepolovila (3,2 %), rast cen storitev pa se je znižala za približno četrtino, na 4,5 %. Manj izrazite so bile tudi sezonske podražitve v skupini obleke in obutve (4,2 %), kar je vplivalo na nižjo rast cen poltrajnega blaga, ki je tako bilo na medletni ravni dražje za 1,8 %. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se na mesečni ravni znižale za 1 %, medletno pa so ostale nespremenjene. Cene trajnega blaga so bile medletno ponovno nižje (–0,7 %). Med dvanajstimi skupinami blaga in storitev cene še naprej najhitreje naraščajo v skupini restavracije in hoteli (medletno 7,3 %), kjer se rast po umiritvi v začetku leta ponovno krepi. Hitro naraščajo tudi cene v skupinah izobraževanje (6,6 %) in zdravstvo (6,1 %).

Cene industrijskih proizvodov so se marca na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletno zniževanje pa se je nekoliko upočasnilo (–3,3 %). Na mesečno rast so v največji meri vplivale za 4,1 % višje cene energentov, nekoliko so se povišale tudi cene proizvodov za investicije (0,5 %) in proizvodov za široko porabo (0,2 %). Cene proizvodov v skupini surovin so se minimalno znižale, na medletni ravni pa se je zniževanje cen v tej skupini še nekoliko pospešilo (–5,8 %). Ob razmeroma visoki tekoči podražitvi se je nekoliko upočasnilo medletno zniževanje cen v skupini energentov, ki pa so bile še vedno medletno nižje za 12,2 %. Rasti cen proizvodov za investicije in široko porabo so se nadalje umirjale ter bile na medletni ravni nekoliko pod 1 %. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se nekoliko hitreje kot na tujih trgih (–3,0 %) medletno zniževale na domačem trgu (–3,7 %).

Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je tudi marca nekoliko okrepila, a je bila z 1,3 % še vedno razmeroma skromna. Rast je v veliki meri izhajala iz zadolževanja gospodinjstev, kjer se po sredini lanskega leta hitro krepi obseg potrošniških posojil, ki je bil medletno višji že za skoraj 15 %. Novo kreditiranje gospodinjstev v obliki potrošniških posojil je v prvem četrtletju znašalo 386,6 mio EUR in je bilo za skoraj polovico višje kot v primerljivem obdobju lani. Medletna rast stanovanjskih posojil se je v zadnjih mesecih ustalila okoli 1 %. Obseg kreditov podjetjem in NFI je bil marca medletno nižji za 2,2 %, a se njegovo zniževanje v zadnjih mesecih umirja. Rast vlog domačih nebančnih sektorjev se že od konca preteklega leta ohranja okoli 3 %. Medletna rast vlog podjetij (marca 5,7 %) je bila v zadnjih mesecih precej višja od rasti vlog gospodinjstev (marca 2,3 %). Ob nizkih depozitnih obrestnih merah in ponudbi državnih obveznic malim vlagateljem se je obseg vlog gospodinjstev v bankah v prvem četrtletju letos celo nekoliko znižal. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se je v začetku leta ohranjal na ravni 1 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem letošnjem četrtletju medletno povečal. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno povečal, uvoz pa zmanjšal, izboljšali so se tudi pogoji menjave, kot posledica nadaljnjega upada cen energentov in cen industrijskih proizvodov. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi nominalnega blagovnega salda (261 mio EUR) v prvem četrtletju količinska in cenovna gibanja prispevala podobno. Storitveni presežek je bil medletno manjši predvsem zaradi manjšega presežka pri menjavi transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil podoben kot v enakem obdobju lani. Manjši primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manjših neto odlivov transferjev državnega sektorja v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 3,1 mrd EUR (4,6 % ocenjenega BDP).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem prvem četrtletju medletno višji. Znašal je 372 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 294 mio EUR. Prihodki so se v prvem četrtletju medletno zvišali za 8,1 %. Poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, se je v letošnjem prvem četrtletju močno okrepila rast prihodkov iz dohodnine, ki so lani v tem obdobju stagnirali zaradi davčnih razbremenitev (dvig olajšave), letos pa je na povišanje vplivalo tudi neusklajevanje olajšav in zneskov davčnih osnov. Zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic draginje in tudi lanskega zamika vplačil nekaterih trošarinskih zavezancev je bila rast prihodkov iz trošarin letos nizka. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU, po tem ko je Slovenija konec lanskega leta pridobila sredstva iz naslova drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Odhodki so se v prvem četrtletju medletno zvišali za 9 %. K temu so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve in drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Okrepila se je rast izdatkov za investicije (27,4 %). Subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje, ki so se lani močno povečale, so bile letos medletno nižje. Od avgusta 2023 do konca marca 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 633 mio EUR, od tega v prvih treh mesecih letos 75 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav. 

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih leta 2024 pozitiven (46,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 190,1 mio EUR (13,1 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 143,2 mio EUR (19,9 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (53,3 % vseh povračil v državni proračun, 100,4 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz kohezijskega sklada in sredstva iz strukturnih skladov (31,4 % vseh povračil v državni proračun, 20 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bilo v državni proračun povrnjeno 5,7 % vseh povračil (3 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (47 % vseh vplačil). 

Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca marca 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,53 mrd EUR (EU del). To predstavlja 106 % razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca marca 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 23,9 mio EUR (EU del), kar pomeni 1 % razpoložljivih sredstev.