Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (–6,5 o. t.) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa znižal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 o. t.). Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19.

Medletni padec porabe elektrike je bil aprila z 12 odstotki občutnejši kot v predhodnem mesecu, ko je bil 7-odstotni. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog za nižjo medletno porabo nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije. K poglobitvi medletnega padca porabe v aprilu pa je po naši oceni pomembno prispevala zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum, ki je energetsko intenzivna. Na medletno nižjo porabo je deloma vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in vpliva ukrepov zoper epidemijo covida-19 na višjo lansko osnovo. Medletno nižjo porabo so imele aprila tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija 10 %, Avstrija 8 %, Italija in Nemčija 5 %, Hrvaška 4 %).

Aprila je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, ob enem delovnem dnevu manj, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8,8 %), na kar je po naši oceni poleg enega delovnega dne manj vplivala nižja poraba energetsko intenzivnega dela gospodarstva zaradi visokih cen električne energije. Nižja kot pred letom (za 3,5 %) je bila aprila tudi poraba gospodinjstev, kar povezujemo z varčnejšo rabo energije in vplivom epidemije covida-19 na visoko lansko osnovo. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila aprila medletno nižja za 3,8 %.

Poraba plina je bila aprila ob hladnejšem vremenu le za odstotek manjša od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih. Manjšo porabo plina sicer povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na razmeroma visoko aprilsko porabo, ki je skoraj dosegala povprečno porabo plina v tem mesecu v zadnjih nekaj letih, pa so vplivale tudi ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Države EU so cilj vsaj 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina od avgusta lani do marca letos presegle in porabo glede na primerljivo povprečno v prejšnjih petih letih znižale za skoraj 18 %, Slovenija pa je porabo znižala za skoraj 14 %, kar je za odstotno točko manj od omenjenega priporočila. Svet EU je konec marca podaljšal uredbo o prostovoljnem zmanjšanju porabe plina do konca marca 2024, hkrati pa določil, da se morebitno povečanje porabe plina zaradi zamenjave premoga s plinom pri daljinskem ogrevanju lahko izvzame iz izračuna.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila aprila, ob visoki rasti cen in enem delovnem dnevu manj, medletno višja za 5 %. Medletna rast skupne prodaje se je glede na rast v preteklih mesecih še znižala (marca se je skoraj prepolovila na 7 %), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na drobno je bila nominalno večja za 2 % (marca 5 %), v trgovini na debelo za 3 % (marca je bila podobna kot marca lani), v trgovini z motornimi vozili pa za 19 % (podobno kot medletna rast marca). Podobna kot marca pa je ostala rast prodaje v gostinstvu (14 %) in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 17-odstotna).

Blagovna menjava je v prvem četrtletju letos tekoče nadalje upadla. Ob večjih mesečnih nihanjih je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga upadel za 2,6 %, uvoz pa za 4,6 %. Opazno nižji je bil tudi izvoz v države EU, predvsem v Italijo in Avstrijo. Na znižanje sta v zadnjih mesecih vplivala zlasti nižja izvoz in uvoz vmesnih proizvodov, nižji pa je bil tudi uvoz proizvodov za široko potrošnjo. Medletno sta bila v prvem četrtletju letos izvoz in uvoz nižja (za 1,9 % oziroma 4,4 %). V začetku drugega četrtletja se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih še nekoliko poslabšalo. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile.

Storitvena menjava se je v prvem četrtletju tekoče povečala in je bila še naprej znatno večja kot v enakem obdobju lani. Med pomembnejšimi skupinami storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem  povečal izvoz gradbenih in IKT storitev ter izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je sicer v zadnjih mesecih močno nihal (desez.). Izvoz s turizmom povezanih storitev je ostal na ravni predhodnega četrtletja, zmanjšal pa se je izvoz transportnih storitev. Pri uvozu storitev se je povečala večina glavnih skupin storitev, razen uvoza transportnih storitev. Medletna rast storitvene menjave je v prvem četrtletju letos ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju povečala, medletno pa je bila nekoliko manjša. Po krčenju v drugi polovici lanskega leta se je proizvodnja v prvem letošnjem četrtletju okrepila predvsem zaradi krepitve visoko tehnološko zahtevnih panog. V teh je bila proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za okoli 14 %, v ostalih skupinah panog je bila v povprečju podobna (srednje tehnološko zahtevne) ali manjša (v večini nizko tehnološko zahtevnih, z izjemo usnjarstva in tiskarstva). Manjša je ostala v vseh energetsko intenzivnejših panogah (najbolj v papirni in kemični industriji, manj pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodnjah kovin, nekovinskih mineralnih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas), v katerih je bil medletni padec večinoma podoben kot v preteklem četrtletju (precej manjši je bil le v proizvodnji kovin). Prekinilo pa se je zmanjševanje proizvodnje motornih vozil, ki je bila (po 10-odstotnem skrčenju lani) na medletno podobni ravni.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca povečala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v začetku letošnjega leta močno povečala in bila marca medletno višja za 28 %. V prvem četrtletju je bila aktivnost za 24 % višja kot v prvem četrtletju lani, rast je bila podobna v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v gradnji stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je marca znašal 9 %, kar je najmanj od začetka leta 2022.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila januarja aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 22 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti. 
 

Realni prihodek v večini trgovskih panog se je februarja, po predhodnih podatkih pa tudi marca, še zmanjšal. Ob februarskem zmanjšanju je bil prihodek manjši tudi medletno; za okoli 5 % v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, za 3 % pa v trgovini na drobno z neživili. Po občutni mesečni rasti v preteklih dveh mesecih se je nekoliko zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki pa je bil zaradi nizke osnove ob lanskih motnjah z dobavo avtomobilov medletno večji za desetino. Po predhodnih podatkih SURS se je prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili tudi marca zmanjšal, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa se je ponovno povečala.

Rast realnega prihodka tržnih storitev se je februarja nadaljevala. Po ponovni rasti v začetku letošnjega leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče povečal še za 0,9 %. Visoka rast se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob močni rasti prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa se je rast po januarskem občutnem dvigu upočasnila. V drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek ohranil na doseženi visoki ravni s konca leta 2022. Po visokih rasteh v preteklih mesecih se je zmanjšal prihodek v gostinstvu. Nadalje se je zmanjšal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti skladiščenja). Februarja je bil skupni prihodek v tržnih storitvah medletno realno večji za 5,7 %; povečal se je v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na februar 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oziroma le še v zaposlovalnih agencijah, in sicer za 31 %.

Zasebna potrošnja je bila v prvem četrtletju medletno večja za 2,1 %; gospodinjstva so medletno več trošila za avtomobile in turistične storitve v tujini, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Medletno večja je bila prodaja osebnih vozil, ki se je lani zaradi motenj v dobavnih verigah močno zmanjšala. Večja je bila tudi potrošnja za turistične storitve v tujini, manjše kot pred letom pa je bilo število prenočitev domačih turistov v Sloveniji. Medletno manjša je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov (za 6 %), ki se zmanjšuje že od lanske pomladi, ter neživil (za 5 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje za 1 o. t. (desez.). Znižalo se je v predelovalnih dejavnostih in v storitvah, nekoliko višje pa je bilo v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu. V primerjavi z aprilom lani se je po originalnih podatkih poslabšalo za 7,2 o. t. K temu je največ prispevalo znižanje kazalnika v predelovalnih dejavnostih, medletno nekoliko nižje pa je bilo tudi pri vseh ostalih dejavnostih in pri potrošnikih. To povezujemo predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem, saj so se opazno znižala izvozna pričakovanja, nižje pa so bile tudi vrednosti kazalnikov naročil, pričakovane in zagotovljene proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Pomemben omejitveni dejavnik v industriji, storitvah in gradbeništvu ostaja tudi pomanjkanje delovne sile.

Marca je bila medletna rast števila delovno aktivnih podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8 %). Najvišja je ostala v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih tudi glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek marca 83-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14,2-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %).

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil aprila (–1,5 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 48.904 oseb, kar je 3,4 % manj kot konec marca. Medletno je bilo število brezposelnih za 16,3 % manjše. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za slabo tretjino zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 16,4 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let.

Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 %. Na to je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka osnova iz februarja 2022. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, dejavnostih z velikim pomanjkanjem delovne sile in velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Tudi v javnem sektorju so bile bruto plače medletno realno nekoliko višje (za 0,2 %). Nominalno je bila povprečna bruto plača februarja medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 9,5 %, v zasebnem pa za 11,3 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še vedno precej visoka. K skupni rasti še vedno največ (2,7 o. t.) prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač, katerih medletna rast se je sicer znižala na 15,8 % (z 19 % marca). To je posledica mesečnega znižanja cen (prvič po novembru 2021), k čemur je po naši oceni prispevalo umirjanje razmer na trgu energentov in vhodnih surovin (npr. gnojil). K nižji medletni rasti pa je pomembno prispevala tudi višja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni povišale kar za 2,7 %. Visoka osnova je vplivala tudi na nižjo rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (13,7 %). Še naprej se postopoma umirjajo rasti cen trajnega blaga (5,5 %), rast cen poltrajnega blaga pa se je v zadnjih dveh mesecih okrepila (6 %). Medletna rast cen storitev je tudi zaradi precej visokih sezonskih sprememb cen počitniških paketov v zadnjih dveh mesecih precej nihala in aprila ponovno dosegla skoraj 8 %. Okoli te ravni se giblje tudi osnovna inflacija.

Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila po približno dveh letih in pol nepretrgane rasti na mesečni ravni znižale (–0,4 %), medletna rast se tako še naprej hitro upočasnjuje. Mesečno so se pocenili proizvodi v skoraj vseh namenskih skupinah z izjemo netrajnega blaga za široko porabo, ki je bilo dražje za 0,5 %. Cene na tujih trgih so se znižale drugi mesec zapored (tokrat za 0,9 %), cene na domačem trgu pa so bile zaradi rasti cen blaga za široko porabo minimalno (za 0,1 %) višje. Ob mesečni pocenitvi in visoki lanski osnovi se je medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev izraziteje upočasnila (s 13,4 % marca), a je še vedno znašala 9,9 %. Nižja je bila tako rast na domačem (13,3 %) kot tudi na tujih trgih (6,4 %). Medletna rast cen proizvodov se upočasnjuje v vseh namenskih skupinah, še naprej je bila najvišja v skupini energentov (36,1 %). Medletna rast cen v skupini surovin pa se je spustila na 6,5 %.

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je marca nadalje upočasnila na 2,5 %, na mesečni ravni se je obseg kreditov zmanjšal že drugič zapored. Ob zaostrovanju pogojev zadolževanja in umirjanju gospodarske aktivnosti se hitro umirja rast kreditov podjetjem in NFI, ki so bili medletno višji le še za 0,7 %. Postopoma se upočasnjuje tudi rast kreditov gospodinjstvom, predvsem stanovanjskih, ki pa še vedno rastejo hitreje kot potrošniška posojila. Rast slednjih se je sicer letos nekoliko okrepila (na 2,6 %). Obseg novih kreditov nefinančnih družb je bil za skoraj četrtino manjši kot pred letom, v podobni meri je upadel tudi obseg novih kreditov gospodinjstvom, predvsem zaradi skoraj prepolovljenega zadolževanja v obliki stanovanjskih posojil. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je marca ohranila okrog doseženih ravni (6,1 %). Depozitne obrestne mere še vedno naraščajo precej počasneje kot kreditne, zato večino rasti izvira iz prirasta vlog čez noč. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja nekoliko nad 1 %.

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvem letošnjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz primanjkljaja prevesil v presežek. Izvoz blaga se je v prvem četrtletju medletno nekoliko povečal, uvoz močno upadel, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda (789 mio EUR) količinska gibanja prispevala 619 mio EUR, pogoji menjave pa 170 mio EUR. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev, saj je bil njihov izvoz medletno večji, uvoz pa je upadel. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko nižji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi več neto prejetih obresti države in BS od vlog na računih v tujini, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev iz tujine v domači zasebni sektor. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 784,1mio EUR (1,2 % ocenjenega BDP).

V prvem četrtletju leta 2023 je imela konsolidirana bilanca javnega financiranja primanjkljaj. Znašal je 273,7 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 315,5 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 %, v enakem lanskem obdobju pa za 16,9 %. Bistveno nižja so bila, ob visoki lanski osnovi, prejeta sredstva iz EU (močno lansko povečanje zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost) ter nekateri nedavčni prihodki. Rast davčnih prihodkov se je umirila ob nižji rasti aktivnosti in tudi zaradi znižanja davčnih obremenitev (DDV, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO_²) ter zakonodajnih sprememb pri dohodnini. Rast prispevkov za socialno varnost pa je bila celo višja kot v primerljivem lanskem obdobju ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Odhodki so se medletno zvišali za 1,7 %, v enakem lanskem obdobju pa znižali za 2,8 % (umik nekaterih ukrepov za blaženje posledic epidemije). K povišanju je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Povišali so se tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), na kar so poleg lanske osnove vplivali tudi ukrepi za blažitev posledic energetske draginje. Ukrepi za blaženje posledic covida-19 so v prvem letošnjem četrtletju znašali le še 64 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 332 mio EUR), odhodki za blažitev draginje pa 130 mio EUR. Med slednjimi so prevladujoče subvencije gospodarstvu po 14. členu ZPGOPEK (79 mio EUR). Podobno močno rast kot lani je ohranila investicijska aktivnost.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih letos pozitiven (90,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 257,1 mio EUR (14,6 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 166,6 mio EUR (25,5 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (44,2 % vseh povračil v državni proračun) so imela sredstva iz strukturnih skladov in sredstva Kohezijskega sklada (21,6 %). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (50 % vseh vplačil).