Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v prvih dveh mesecih nakazujejo nadaljevanje postopnega okrevanja. Z izjemo gradbeništva, kjer aktivnost sicer ostaja na visoki ravni, so večinoma dosegli ravni izpred enega leta. V prvem četrtletju se je razpoloženje v gospodarstvu glede na predhodno izboljšalo, medletno pa je ostalo slabše. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja nadalje povečala. Od začetka leta se je proizvodnja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V prvih dveh mesecih je v povprečju nekoliko presegla tudi ravni izpred leta. Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja sicer nadalje tekoče zmanjšala, vendar je bil po lanskem upadu v prvih dveh mesecih izvoz večji, uvoz pa je ostal manjši kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je januarja iz sicer visokih ravni znižala in je bila po dveh letih prvič nižja tudi medletno. Medletna rast storitvene menjave se je lani močno upočasnila in je bila januarja na ravni izpred enega leta. Menjavo storitev, zlasti transportnih, še naprej pomembno zaznamuje skromna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah. Izvoz in uvoz večine ostalih pomembnejših skupin storitev sta bila medletno višja. Skupni realni prihodek v tržnih storitvah se je januarja ohranil na ravni decembra 2023, medletno pa je bil večji. Realni prihodek večine trgovskih panog se je januarja nadalje okrepil, medletno nižji je bil le v trgovini na debelo. Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja glede na predhodno izboljšalo, medletno pa je z izjemo zaupanja potrošnikov ostalo slabše.

Poraba elektrike je bila marca medletno nižja za 8 %. Na medletni upad sta ob visoki lanski osnovi po našem mnenju vplivali tako nižja industrijska kot gospodinjska poraba. Slednjo povezujemo tudi z okrnjenim delovanjem smučarskih središč in bližnjih turističnih nastanitev, ki so del gospodinjske porabe. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele marca medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), Hrvaška (–2 %) in Nemčija (–2 %), medletno višjo pa Italija (1 %) in Francija (3 %).

Februarja je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju nižja kot pred letom. K temu je največ prispevala medletno nižja (4,2 %) poraba gospodinjstev, na kar je lahko poleg drugačne razporeditve zimskih počitnic od lanske med drugim vplivala tudi slabša zasedenost turističnih nastanitev ob smučarskih središčih, ki so zaradi visokih temperatur delovala v okrnjenem obsegu. Industrijska poraba in poraba malih poslovnih odjemalcev pa sta bili februarja zelo podobni kot pred letom.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila marca medletno višja za 3 %. Medletna rast skupne prodaje je bila, ob dveh delovnih dneh manj kot marca 2023, najnižja letos. Nižja kot v preteklih dveh mesecih je bila rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov (2 %; januar 4 %, februar 8 % ). Upočasnila se je v vseh treh glavnih trgovskih panogah, pri čemer je medletna rast prodaje v trgovini na drobno ostala razmeroma visoka (6 %), na kar je vplivala tudi razporeditev velikonočnih praznikov (in nakupov pred njimi), ki so bili letos en teden prej kot lani. Prodaja v trgovini z motornimi vozili je bila podobna kot lani marca, v trgovini na debelo pa je bila medletno nižja za 8 %. Visoka je ostala medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 11-odstotna). 
V povprečju prvega četrtletja je bila skupna prodaja medletno nominalno večja za 5 %.

Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja nadalje tekoče zmanjšala, v primerjavi z letom prej je bil izvoz višji, uvoz pa ostaja nižji. Na zunanjetrgovinska gibanja je, podobno kot v predhodnih mesecih, vplivalo zlasti počasno gospodarsko okrevanje v naših glavnih trgovinskih partnericah iz EU. Realni izvoz se je februarja zmanjšal za 0,6 %, manjši je bil izvoz večine glavnih skupin proizvodov, razen izvoza vozil, ki se je vrednostno povečal tretji mesec zapored in se po več letih večjih nihanj ponovno približal vrednostim iz leta 2019 (desez.). Realni uvoz se je zmanjšal za 0,5 %, manjši je bil uvoz proizvodov za vmesno in široko potrošnjo, zlasti iz držav izven EU (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih dveh mesecih izvoz večji za 2,4 % (v države EU in izven), medletni upad pri uvozu pa se je zmanjšal (na –1,8 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je marca nekoliko izboljšalo, a so izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni.

Storitvena menjava je januarja ostala na ravni s konca lanskega leta (desez.). Izvoz storitev se je zmanjšal, predvsem zaradi upada izvoza transportnih storitev in storitev, povezanih s turizmom. Izvoz ostalih poslovnih storitev pa se je nekoliko povečal. Pri uvozu storitev, ki se je povečal, sta se med pomembnejšimi skupinami povečala uvoz storitev, povezanih s turizmom, in ostalih poslovnih storitev, zmanjšala pa uvoz transportnih storitev in ostalih poslovnih storitev. Medletna rast storitvene menjave, ki se je lani močno upočasnila, je bila januarja na ravni izpred enega leta. Gibanja še naprej pomembno zaznamuje zlasti skromna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah. Medletno je opazno upadla menjava transportnih storitev (izvoz za 14,2 %, uvoz za 13,1 %), menjava večine ostalih pomembnejših skupin storitev pa je bila medletno višja.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je februarja nadalje povečala in presegla ravni izpred leta. Od začetka leta se je proizvodnja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. V prvih dveh mesecih je nekoliko presegla tudi ravni izpred leta (za 0,7 %). Manjša kot pred letom je ostala aktivnost v energetsko intenzivnih kemični in proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (popravila in montaža strojev in naprav, gumarstvo, pohištvena in lesna industrija, usnjarstvo in proizvodnja tekstilij). Energetsko intenzivni papirna industrija in proizvodnja kovin pa sta bili v prvih dveh mesecih medletno večji.
Obeti predelovalnih podjetij glede prihodnje proizvodnje so se po podatkih poslovnih tendenc od začetka leta izboljšali. Kazalniki stanj pa ostajajo nižji kot pred letom. Konec prvega četrtletja je bila nizka predvsem raven (skupnih in izvoznih) naročil. Podjetja kot glavni omejitveni dejavnik (tretjina anketiranih) še vedno navajajo nezadostno tuje in domače povpraševanje.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del januarja znižala in bila nižja tudi na letni ravni. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno znižala. Januarja je bila vrednost del tako za 7 % nižja kot januarja lani, kar je prvo znižanje na letni ravni v zadnjih dveh letih. 
Nekateri drugi podatki sicer kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila januarja aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 15 o. t. 

Realni prihodek večine trgovskih panog se je v začetku leta nadalje okrepil in bil januarja, po predhodnih podatkih tudi februarja, medletno večji. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je po lanskih visokih rasteh januarja ohranila na doseženi ravni in bila medletno večja za 14 %. Po rasti v zadnjem lanskem četrtletju sta se nadalje okrepili prodaji v trgovini na drobno z neživili, ki je bila medletno večja za 1 %, in trgovini na debelo, ki je ostala medletno nižja (–2 %). Po skromni rasti v lanski drugi polovici leta se je januarja nekoliko zmanjšala prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki je bila medletno večja za 2 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja tudi februarja medletno večja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno z živili, v trgovini z neživili pa je bila podobna kot februarja lani.

Skupni realni prihodek se je januarja ohranil na ravni iz decembra 2023, medletno pa je bil realno večji za 6,3 %. Po dvomesečni rasti se je prihodek zmanjšal v drugih poslovnih dejavnostih, a ob nadaljevanju rasti v zaposlovalnih storitvah. Upadel je tudi v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prihodka pri nastanitvah. Zmanjšal se je še v dejavnosti prometa in skladiščenja, tokrat zlasti v skladiščenju. Po decembrskem upadu prihodka je bila rast najvišja v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Močna rast je izhajala predvsem iz računalniških storitev, kjer so se povečali prihodki od prodaje predvsem na domačem trgu. Rast prihodka se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob visoki rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Skupni prihodek tržnih storitev je bil januarja medletno realno večji za 6,3 %, kot posledica rasti v vseh dejavnostih tržnih storitev, razen v poslovanju z nepremičninami.

Razpoložljivi podatki nakazujejo na medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku leta. Prodaja novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bila, po visoki medletni rasti ob koncu lanskega leta, januarja medletno višja za 14 %. Medletno večje je bilo tudi trošenje za turistične storitve doma in v tujini. V povprečju januarja in februarja je bilo medletno večje tudi trošenje za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke. Na medletno rast potrošnje gospodinjstev v prvem četrtletju nakazuje tudi rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (5 %), ki se je ob nižji rasti cen kot v preteklih četrtletjih tudi realno precej okrepila. 

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je marca na mesečni ravni ponovno znižala, nižja je bila tudi medletno. V primerjavi s februarjem se je zaupanje znižalo v storitvenih in predelovalnih dejavnostih ter v trgovini na drobno. Višje je bilo le v gradbeništvu, med potrošniki je ostalo na podobni ravni. V primerjavi z lanskim marcem je bilo zaupanje nižje v vseh dejavnostih, ob umirjanju cenovnih gibanj pa višje le pri potrošnikih, kjer še naprej ostaja precej bolj pod dolgoletnim povprečjem kot v letih pred epidemijo. 

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je ob nadaljnjem upadu prometa v povprečju leta 2023 prepolovila. Po 14,8-odstotni rasti v povprečju leta 2022 in 11,5-odstotni rasti leta 2021 so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani medletno višje za 7,1 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je bilo število transakcij prvič po letu 2014 nižje od 10.000 (in medletno manjše za skoraj četrtino), so bile medletno višje za 7,3 %. Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (5,4 %), s katerimi pa se je opravilo le za 3 % transakcij. Od cen v letu 2008 so bile višje za 43,9 %; pri tem rabljenih stanovanjskih nepremičnin za 51,3 % (v Ljubljani za 41,1 %, drugje za 71,8 %), novih pa za 18,2 %. 

Finančni položaj gospodinjstev je v povprečju prvega četrtletja ostal podoben kot v zadnjem lanskem in kot v enakem četrtletju lani. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda zmanjšal za 1,9 o. t. (medletno za 1,6 o. t.). K temu so po naši oceni med drugim prispevali januarski dvig minimalne plače, redna uskladitev pokojnin, nadaljnje postopno umirjanje inflacije in gibanja na trgu dela (višja zaposlenost in plače). Izboljšal se je tudi finančni položaj gospodinjstev iz drugega dohodkovnega kvartilnega razreda (za 2,7 o. t., medletno za 1,2 o. t.). Kljub izboljšanju pa je finančni položaj gospodinjstev iz spodnjih dveh dohodkovnih kvartilnih razredov v povprečju prvega četrtletja nekoliko slabši kot v povprečju leta 2019. Gospodinjstva s finančnimi težavami so svoje finančne potrebe še naprej v večji meri premoščala s porabo svojih prihrankov.

Januarja se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila višja (1,3-odstotna) kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta (decembra še 0,6-odstotna), ko se je medletna rast umirjala, in je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva. Tudi zato je bila najvišja rast v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. V drugih raznovrstnih dejavnostih se je število medletno zmanjšalo. K medletno večjemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil januarja 15,3-odstoten, tj. za 1,3 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (49 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %). 

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil marca (0,9 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v februarju. Po originalnih podatkih je bilo konec marca brezposelnih 46.877 oseb, kar je 6,9 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec marca medletno za 14,9 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Februarja je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) manj kot pred letom, prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) pa precej več. Ob visoki zaposlenosti in zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so pogosto upravičene do DSP, se nadaljuje medletni upad števila upravičencev do DSP. Februarja je bilo do DSP upravičenih 74.256 oseb (orig. podatek), medletno pa za 6,1 % manj. Prejemnikov DNB je bilo februarja 16.967 (orig. podatek), medletno pa za 8,8 % več, kar je večinoma odraz nekoliko večjega priliva oseb, ki so upravičene do DNB, v brezposelnost. DNB je februarja prejelo 34,1 % vseh brezposelnih, kar je več kot pred letom (29,2 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila ob nižji inflaciji in dvigu minimalne plače januarja (4,6 %) višja kot predhodne mesece. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 5,5 %. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju. V javnem sektorju je bila rast (3 %) nižja kot decembra, ko je bila višja rast delno povezana z napredovanji ob koncu leta in izplačilom redne delovne uspešnosti. 
Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila januarja (8,1 %) nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je bila rast 8,9-odstotna, v javnem 6,4-odstotna. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je tudi marca nekoliko povišala, na 3,6 %, a je bila za skoraj 7 o. t. nižja kot v enakem mesecu lani. Na višjo medletno inflacijo v primerjavi s februarjem (3,4 %) je vplival povišan prispevek cen storitev. Te so bile medletno višje za 6,1 % (največ po novembru 2023, ko je bila rast 7,4-odstotna). To okrepitev v veliki meri povezujemo z učinkom nizke osnove pri počitnicah v paketu, ki so se marca lani na mesečni ravni sezonsko pocenile za 22,4 %, marca letos pa je bila pocenitev manjša (za 14,3 %). Medletna rast cen v skupini rekreacija in kultura je bila tako 6-odstotna in se je v primerjavi s februarjem več kot podvojila. Na mesečno inflacijo pa je imel pomemben vpliv učinek sezonskih podražitev obleke in obutev, zaradi česar se je rast cen poltrajnega blaga okrepila na 3,6 %. Ob 0,2-odstotni mesečni podražitvi se je povišala še medletna rast cen v skupini restavracije in hoteli (6,7 %). Zaradi podražitve naftnih derivatov se je marca nekoliko povečal tudi prispevek cen skupine prevoz, na medletni ravni pa so bile te cene višje le še za 1,3 %. Še naprej se hitro upočasnjuje medletna rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila z 0,9 % najnižja v zadnjih treh letih. Tudi cene trajnega blaga so se še nadalje medletno znižale (0,8 %).

Februarja se je medletni padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev (–3,5 %) zaradi mesečne pocenitve (–1,0 %) in tudi visoke lanske osnove še poglobil. Na mesečni ravni so se znižale cene v večini namenskih skupin (najizraziteje energentov; –8,3 %), minimalno so bile višje le cene proizvodov za investicije. Mesečno znižanje cen proizvodov je bilo podobno na domačem (–1,1 %) in tujih trgih (–0,9 %). Majhne razlike med domačim (–3,4 %) in tujimi trgi (–3,6 %) so bile tudi pri medletni dinamiki. Medletni padec cen v skupini surovin se je februarja še poglobil (–5,5 %), prvič po začetku leta 2021 pa so bile medletno nižje tudi cene energentov (za skoraj petino). Rasti cen proizvodov za investicije in široko porabo so se še umirile in bile nekoliko nad 1-odstotno ravnjo.

Medletno zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je februarja letos prekinilo (0,6 %), predvsem zaradi nižje lanske osnove pri podjetjih in NFI. Ta se je od julija lani do januarja letos na medletni ravni zniževal, kreditna aktivnost pa je tudi februarja ostala razmeroma skromna. Obseg kreditov se je na mesečni ravni povečal le za približno 10 mio EUR oz. manj kot 0,1 %. Medletna rast kreditov gospodinjstvom se je v zadnjih mesecih ustalila okrog 4 %. K rasti je v večji meri prispeval za 13,8 % večji obseg potrošniških posojil, ki se pospešeno krepi vse od druge polovice preteklega leta, ko je Banka Slovenije znižala mejo kreditne sposobnosti za zadolževanje gospodinjstev. Rast obsega stanovanjskih posojil ostaja skromna in je že od oktobra lani pod 1 %. Medletni padec kreditov podjetjem in NFI se je februarja v primerjavi z januarjem precej upočasnil, na 3,4 %. Rast vlog nebančnih sektorjev se ohranja okoli 3 %. Postopoma se izboljšuje ročnostna struktura vlog, saj se je ob višjih depozitnih obrestnih merah, ki sicer še vedno precej zaostajajo za povprečjem evrskega območja, obseg vezanih vlog (20,9 % vseh vlog domačih nebančnih sektorjev) okrepil za približno tretjino, ob tem pa se je nekoliko (za 2,8 %) znižal obseg vlog čez noč. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se v začetku leta ohranja na ravni 1 %. 

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se tudi v prvem četrtletju letos ob postopnem umirjanju inflacijskih pritiskov nekoliko znižale. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je glede na predhodno četrtletje znižala za 25 b. t., na 3,16 %, in bila tako najnižja po zadnjem četrtletju 2022. Nekoliko se je znižal tudi razmik do nemške obveznice, ki je bil s 84 b. t. najnižji po začetku leta 2022. 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih presežek v vrednosti 3 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa primanjkljaj v vrednosti 617,1 mio EUR. K prehodu v presežek je največ prispeval blagovni saldo, saj je uvoz blaga upadel bolj od izvoza. Storitveni presežek pa se je nadalje povečal, zlasti v menjavi gradbenih storitev, kot so razna investicijska dela, storitve gradnje in montaže ter v menjavi transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter večjih neto prejetih obresti iz tujine. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz manjših neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino (povečali so se prejemki odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja).

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos presežek v višini 218 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 10,6 %. K njihovi rasti so v večji meri prispevali davčni prihodki, zlasti davek na dodano vrednost tudi zaradi izteka ukrepa znižane stopnje DDV na energente, ki je veljal do konca maja lani. Visok je ostal tudi prispevek prihodkov iz dohodnine in iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač. Kljub prilivu iz naslova drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je bil delno knjižen v januarju, so bila skupna prejeta sredstva iz EU nižja. Odhodki so bili v prvih dveh mesecih medletno višji za 8,3 %. K temu so največ prispevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, izdatki za blago in storitve ter rast izdatkov za investicije (35,4 %).  Visoka je ostala tudi rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje so bile medletno nižje. Od avgusta 2023 do konca februarja 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 608 mio EUR, od tega v prvih dveh mesecih letos 50 mio EUR.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih dveh mesecih leta 2024 pozitiven (34,7 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 129,5 mio EUR (9 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 94,8 mio EUR (13,2 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (43,9 % vseh povračil v državni proračun, 19,1 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz strukturnih skladov in sredstva iz kohezijskega sklada (42,5 % vseh povračil v državni proračun, 54,5 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bil v državni proračun povrnjen 1 % vseh povračil (0,3 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (44,3 % vseh vplačil). 

Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca februarja 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,45 mrd EUR (EU del), kar predstavlja 103 % razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca februarja 2024) pa je bilo iz državnega proračuna izvedenih za 23 mio EUR izplačil (EU del), to je 1 % razpoložljivih sredstev.