V Sloveniji so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale; gospodarska klima se je  v zadnjih dveh mesecih 2022 izboljšala, a ostaja nižja kot leto prej. Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trge EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra kar za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta. Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in toplo vreme so imeli za posledico nižjo porabo zemeljskega plina in elektrike. Poraba zemeljskega plina je bila v zadnjih dveh mesecih leta 2022 za 11 % oz. 13 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za 5 %. Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje. Ocenjujemo, da so ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem in zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo prispevali tudi k nekoliko višjim vrednostim kazalnika gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih minulega leta.

Poraba elektrike je bila decembra medletno nižja za 5 %. Ocenjujemo, da sta bili nižji industrijska in gospodinjska poraba. Zlasti nekatera energetsko intenzivna industrijska podjetja so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi posodobila proizvodne tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja gospodinjska poraba pa bi lahko bila posledica varčevanja, lahko pa tudi manjšega obsega dela od doma. V primerjavi z decembrom 2021 je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Italiji in na Hrvaškem –4 %, v Avstriji in Nemčiji –5 %, v Franciji pa –11 %).

Decembra lani sta bili porabi elektrike industrijskih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem omrežju medletno nižji, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja. Industrijska poraba je bila glede na december 2021 nižja za 6,8 %, po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje oz. izboljšala energetsko učinkovitost proizvodnih procesov. Nižja kot decembra 2021 (za 2,6 %) je bila tudi gospodinjska poraba, ocenjujemo, da v večji meri zaradi varčnejše rabe energije, delno pa lahko tudi manjšega obsega dela od doma. Poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila decembra 2022 ob odsotnosti epidemičnih omejitvenih ukrepov za 2,2 % višja kot decembra 2021.

Poraba zemeljskega plina je bila oktobra ob toplem vremenu za več kot petino nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, v zadnjih dveh mesecih leta 2022 pa je bila razlika spet manjša, 11 % in 13 %. Del industrije se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo, k varčnejši rabi pa naj bi pripomogli tudi državni ukrepi. Po toplem oktobru so bile do konca leta razlike do primerljive porabe plina v prejšnjih letih manjše. Države EU so sredi novembra sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina, napolnjenost pa se zdaj postopoma znižuje. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 5. januarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 14 %, kar je malenkost manjše zmanjšanje porabe plina od priporočila EU za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Vrednost davčno potrjenih računov je bila decembra, ob visoki rasti cen, medletno nominalno višja za 12 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 16 %. Nekoliko nižja rast kot v predhodnem mesecu (15 %) je bila ob dveh delovnih dneh manj predvsem posledica nekoliko nižje rasti prodaje v trgovini (10 %), kjer so se rasti umirile v vseh treh glavnih panogah (na debelo, drobno in z motornimi vozili). Tudi zaradi nizke osnove v decembru 2021, ko so bili ukrepi za zamejitev širjenja covida-19 zaostreni, pa se je še okrepila rast prodaje v gostinstvu (na 30 %; pri strežbi jedi in pijač je znašala 35 %, pri prodaji v nastanitvenih obratih pa 17 %) in v igrah na srečo (40 %). Visoka pa je ostala tudi nominalna rast v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih (54 %) ter športnih in drugih dejavnostih za prosti čas (28 %).

Blagovna menjava z državami EU se je novembra nadalje zmanjšala. Realna blagovna menjava z državami EU se je zmanjšala za okoli 4 % (desez.), nižja je bila tudi medletno. Upad menjave z državami EU je posledica negotovosti ter nizkih vrednosti kazalnika razpoloženja v industriji in med potrošniki v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji in Italiji. Po prvih ocenah se je v zadnjih mesecih zmanjšala zlasti menjava z vmesnimi proizvodi (brez naftnih derivatov). V prvih enajstih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 5,5 %, uvoz pa za 2,6 %. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra sicer nekoliko izboljšalo, vendar so ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju izvozna naročila ostala zelo nizka. 

Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju 2022 nadalje znižal. Ob visoki nominalni medletni rasti evrske vrednosti slovenskega izvoza blaga, vendar še močnejši rasti blagovnega uvoza EU, se je po prvih ocenah slovenski tržni delež na trgu EU v tretjem četrtletju medletno znižal za 4,3 %, v prvih treh četrtletjih skupaj pa za 5,1 %. Čeprav je znižanje v večji meri posledica nižjega tujega povpraševanja po izdelkih, ki imajo v slovenskem izvozu razmeroma večji delež (strukturni učinek), pa se je poslabšala tudi izvozna uspešnost pri posameznih izdelkih. Znižanje tržnih deležev je namreč beležila večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti (cestna vozila, električni stroji in naprave ter farmacevtski izdelki), povišal pa se je pri industrijskih strojih. Med energetsko intenzivnimi proizvodi se je tržni delež znižal pri kemičnih in nekovinskih mineralnih izdelkih, povišal pa pri kovinah (železo, jeklo, aluminij) in papirju. Med večjimi trgovinskimi partnericami je glede na predhodno leto in predepidemično raven najizraziteje upadel v Franciji in Nemčiji.

Rast storitvene menjave s tujino se je oktobra prekinila (desez.). V primerjavi s predhodnimi meseci sta se znižala izvoz in uvoz storitev. Znižala se je menjava potovanj in ostalih poslovnih storitev, močneje je upadla tudi menjava transportnih storitev. To povezujemo z upadanjem blagovne menjave in ohlajanjem gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Med pomembnejšimi storitvami se je menjava povečala samo pri IKT storitvah (desez.). Zaradi nizke osnove iz leta 2021 je medletna rast storitvene menjave v prvih desetih mesecih ostala zelo visoka (29,4 %), za četrtino pa je tudi presegla ravni izpred epidemije (januar–oktober 2019). Zaradi nizke ravni ob začetku leta 2022 pa za primerljivimi predkriznimi vrednostmi v tem obdobju še naprej zaostajajo storitve, ki so jih zajezitveni ukrepi najmočneje prizadeli (s turizmom povezane storitve ter osebne, kulturne in rekreacijske storitve).

Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Po medletni rasti v prvi polovici leta je bila od sredine lanskega leta medletno nižja proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog (poleg energetsko intenzivnejše papirne industrije, v zadnjih mesecih tudi lesna in pohištvena industrija ter proizvodnja živil). Predvsem oktobra in novembra so za lanskimi ravnmi zaostale tudi srednje nizko (z izjemo proizvodnje kovinskih izdelkov, ki je energetsko manj intenzivna) in nekatere srednje visoko tehnološko zahtevne dejavnosti. Pri slednjih je to po naši oceni bolj povezano z motnjami v dobavnih verigah in manjšim povpraševanjem (v proizvodnji motornih vozil, proizvodnji drugih strojev in naprav) kot z energetsko intenzivnostjo (ki je večja v kemični industriji). Višja kot pred letom je ostala le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodnje IKT opreme in po naši oceni farmacevtske industrije, ki sta v prvih enajstih mesecih lani proizvodnjo povečali za petino glede na enako obdobje leto prej. Rast vseh ostalih panog je bila v enakem obdobju v povprečju manj kot 2-odstotna.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila novembra gradbena aktivnost znatno višja kot leta 2021. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letu 2022 močno okrepila in bila novembra za 44 % višja kot pred letom dni. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je novembra znašal 17 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Vrednost industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazuje tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja novembra 10 % višja kot novembra 2021, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 9 % nižja.

Povprečni prihodek v oktobru in novembru je bil realno približno na ravni tretjega četrtletja. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je, tudi zaradi razporeditve praznikov, oktobra zmanjšal, novembra pa po predhodnih podatkih Sursa povečal. V povprečju obeh mesecev je bil podoben kot v tretjem četrtletju. Medletno je bil skupaj v oktobru in novembru večji v trgovini na drobno z neživili, manjša pa je bila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov. Manjša kot pred letom je ostala tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek po precejšnji rasti v tretjem četrtletju oktobra, po predhodnih podatkih pa tudi novembra, zmanjšal. Oktobra se je še zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast.

Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra zmanjšal. Tekoče se je zmanjšal drugi mesec zapored, tokrat za 1 %, medletno je bil večji za 3,3 %. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po dveh mesecih tekoče rasti spet opazneje zmanjšal, najbolj v dejavnosti skladiščenja. Nekoliko se je zmanjšal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je upad prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah poglobil. Po predhodnem zmanjšanju se je prihodek ponovno povečal v gostinstvu. Vnovična rast je bila zabeležena tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, predvsem kot posledica ponovnega povečanja prihodka računalniških storitev, ter je izhajala iz domačega in tujih trgov. Rast prihodka v drugih poslovnih dejavnostih se je upočasnila, saj se je ponovno zmanjšal prihodek v potovalnih in zaposlovalnih agencijah. V prvih desetih mesecih lani je bil prihodek medletno v vseh dejavnostih večji kot leta 2021, za ravnjo pred epidemijo (oktober 2019) pa je zaostajal v potovalnih in zaposlovalnih agencijah, za 24 % oz. 14 %.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je tudi v tretjem četrtletju 2022 precej znižal, obseg železniškega pa je stagniral. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno drugič zapored močno znižal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 za skoraj 5 % nižji (prevoz po tujini za 8 %, ostali cestni prevozi pa za 1 %). Veliko medčetrtletno znižanje je bilo sicer povezano z znižanjem obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj). Delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih se je tako precej povečal (na 47 %) in ni bil več bistveno nižji kot v enakem obdobju pred epidemijo (ko je znašal 49 %). Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za okoli 7 % nižji.

V začetku zadnjega lanskega četrtletja je trošenje gospodinjstev ostalo podobno kot v tretjem. Oktobra in novembra je podobna kot v predhodnih mesecih ostala potrošnja za neživila, kjer pa so se medletne rasti zaradi višje osnove še nadalje umirile. Še zmanjšali so se nakupi novih osebnih avtomobilov, ki so skupaj v oktobru in novembru močno zaostajali za prodajo iz leta 2021 (za petino) in za prodajo pred izbruhom epidemije (za 37 %). Še nekoliko se je umirila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki imajo v celotnih izdatkih gospodinjstev okoli 20-odstotni delež. Po junijskem izteku roka za unovčitev bonov se je v naslednjih mesecih zmanjševalo tudi število prenočitev domačih turistov in s tem tudi potrošnja za turistične storitve doma, medletno večja pa je bila potrošnja za turistične storitve v tujini.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra drugi mesec zapored povečala, medletno pa je ostala nižja, a je bila razlika do lanske vrednosti najnižja v zadnjih sedmih mesecih. Drugi mesec zapored se je zaupanje povečalo v vseh dejavnostih, le v storitvah je decembra ostalo enako, precej višje pa je bilo tudi med potrošniki. Ocenjujemo, da je to povezano predvsem z ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomočjo podjetjem ter zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo. Medletno je zaupanje ostalo višje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, nižje pa v predelovalnih dejavnostih, med potrošniki ter nekoliko tudi v gradbeništvu. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (visoke cene surovin in energentov, negotovost glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah), pri potrošnikih pa z nižjo kupno močjo zaradi visokih cen. 

Ob nadaljnjem upadu prometa se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Cene so se glede na drugo četrtletje zvišale za 2,4 % in so bile, po 11,5-odstotni rasti v povprečju leta 2021, medletno višje za 15,4 %. Visoka rast je bila predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 15,6 %), pri katerih pa je bilo število transakcij najmanjše v zadnjem letu in pol (medletno je bilo manjše za desetino). Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (13,7 %), s katerimi pa je bilo ob pomanjkanju ponudbe opravljenih le za 1 % transakcij (39 transakcij). Skupna vrednost vseh v tretjem četrtletju prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila 385 mio EUR, kar je bilo za približno 5 % manj kot tretjem četrtletju leta 2021. 

Finančni položaj gospodinjstev se je v povprečju zadnjega četrtletja 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal. Pri tem se delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda ni vidneje povečal. K temu so po naši oceni pomembno prispevali tudi ukrepi države, kot so energetski dodatek za najrevnejša gospodinjstva (prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, invalidi), draginjski dodatek za družine z otroki, dodatek upokojencem ter omejitev cen energentov. Gospodinjstva s finančnimi težavami so svoje finančne potrebe še naprej v večji meri premoščala s porabo prihrankov, nekoliko pa se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki se zadolžujejo.

Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil oktobra že 77 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,3 o. t. na 13,8 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih desetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,6 %.

Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra (–2,2 %) po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 53.181 oseb, kar je sicer 1,2 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 19,4 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja 2021 upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – decembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so pogosto tudi dolgotrajno brezposelni – decembra jih je bilo za slabo petino manj kot pred letom.

Novembra je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) medletno za več kot desetino manj. Po desezoniranih podatkih se je novembra število upravičencev do DSP ohranilo na ravni iz oktobra, število prejemnikov DNB pa se je nekoliko povečalo. Po originalnih podatkih se je število upravičencev do DSP zmanjševalo že od sredine leta 2021 in je bilo oktobra 2022 najnižje. Na to bi lahko vplivalo predvsem izboljševanje razmer na trgu dela in ob pomanjkanju delovne sile večje zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, ki so pogosto upravičenci do DSP. Novembra je bilo do DSP upravičenih 77.852 oseb, medletno pa za 10,9 % manj. Tudi prejemnikov DNB je bilo novembra medletno za 11,4 % manj (14.059 oseb, orig. podatek). 

Ob visoki inflaciji je bila oktobra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 2,4 %; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (1,9 %) manjši kot prejšnje mesece, v prometu in skladiščenju, ki je dejavnost z nadpovprečnim pomanjkanjem delovne sile, pa je bila plača medletno višja. Tudi v javnem sektorju je bil medletni realni upad (3,1 %) manjši kot prejšnje mesece, kar je povezano predvsem s sklenitvijo dogovora o dvigu plač oktobra letos. V zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se zvišale tudi decembra 2021 (vendar ne vsem zaposlenim), je bila povprečna plača realno medletno višja. Nominalno je bila povprečna bruto plača oktobra medletno višja za 7,3 %, od tega v javnem sektorju za 6,5 % in v zasebnem za 7,9 %.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko okrepila in znašala 10,3 %. Višja kot novembra je bila predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, ki je bila na medletni ravni 7,2-odstotna. K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale tudi decembra višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli, rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. K inflaciji so sicer lani največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač (3,1 o. t.). Njihova medletna rast je bila sicer ob koncu leta nekoliko manjša (18,6 %) kot novembra, kar je bilo posledica visoke osnove, obenem pa so se cene v tej skupini mesečno še precej povečale (za 1,7 %, kar je nekoliko nad mesečnim povprečjem v preteklem letu). Medletna rast cen energentov se je konec leta še nekoliko zmanjšala in bila po naši oceni približno 16-odstotna, prispevek k inflaciji pa je bil nekoliko manjši od 2 o. t. Umirjanje gospodarske aktivnosti ter zmanjševanje ozkih grl in stroškovnih pritiskov na surovinskih trgih vplivata tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki so bile decembra medletno višje za 8,2 %, rast cen poltrajnega blaga (3,8 %) pa je ostala razmeroma skromna.

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se nadalje postopoma upočasnjuje, novembra je bila 19,7-odstotna, v evrskem območju pa je bila še za približno 2 o. t. višja. Tokrat je bila v primerjavi z oktobrom nižja medletna rast cen na domačem trgu (22,7 %), na tujih trgih pa se je nekoliko okrepila (16,2 %). Ob približno 7-odstotni mesečni pocenitvi se je upočasnila medletna rast cen proizvodov v skupini energentov, ki je bila kljub temu skoraj 80-odstotna. Še naprej pa se ob skromnejši gospodarski aktivnosti postopoma upočasnjuje rast cen proizvodov v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 21,3 %. Po umirjanju v preteklih mesecih se je novembra nekoliko okrepila rast cen proizvodov za investicije (10,5 %). Še naprej se krepi rast cen proizvodov za široko porabo (14 %), zlasti netrajnega blaga (14,4 %), rast cen trajnega blaga pa se ohranja nekoliko nad 12 %. 

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je novembra po umirjanju v preteklih dveh mesecih nekoliko okrepila in bila 11,1-odstotna. K temu je prispevala le višja rast kreditov podjetjem in NFI, kar pa je bilo v veliki meri posledica nizke osnove; obseg teh kreditov se je namreč povečal za približno 50 mio EUR, kar je manj kot tretjina povprečnega mesečnega prirasta v enajstih mesecih. Medletna rast kreditov gospodinjstvom se je tudi novembra gibala okrog 8 %. Rast vlog nebančnih sektorjev se je v zadnjih mesecih gibala nekoliko pod 8 %, še vedno pa hitreje naraščajo vloge nefinančnih družb. Po tem ko se je od avgusta lani obseg vlog gospodinjstev pretežno zniževal, se je novembra nekoliko povišal. K temu so po naši oceni prispevali tudi ukrepi države, kot so energetski dodatek za najrevnejša gospodinjstva, draginjski dodatek za družine z otroki in dodatek upokojencem. Z normalizacijo denarne politike so se v zadnjih mesecih povišale aktivne in tudi pasivne obrestne mere. Dvig slednjih je bil v Sloveniji precej manj izrazit tako glede na aktivne obrestne mere kot tudi v primerjavi z evrskim območjem. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se giblje nekoliko nad 1 %.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani ponovno okrepile. Na to sta še naprej vplivala visoka inflacija v evrskem območju in z njo povezana normalizacija denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila tako v zadnjem četrtletju lani 3,38 %, kar je največ po letu 2014 in za dobrih 300 b. t. več kot v enakem obdobju leta 2021. Razmik do nemške obveznice pa je bil s 125 b. t. za 75 b. t. višji kot pred enim letom. 

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2022 primanjkljaj v višini  217,9 mio EUR, v enakem obdobju leta 2021 pa presežek v višini 2,2 mrd EUR. K občutnemu  zniževanju salda tekočega računa je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki se je že konec leta 2021 prevesil v primanjkljaj. Storitveni presežek pa se je povečal, zlasti v menjavi potovanj, saj so bili prihodki od potovanj tujih turistov v Slovenijo medletno precej višji (za 1,2 mrd EUR) od izdatkov domačega prebivalstva za potovanja v tujino (za 0,5 mrd EUR). K rasti storitvenega presežka je prispevala tudi menjava transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili medletno višji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi več plačanih carin v proračun EU, poleg tega so bile nižje tudi prejete subvencije iz proračuna EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino.

Po pričakovanjih se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja proti koncu leta 2022 povečal, v enajstih mesecih pa je bil znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021. V enajstih mesecih leta 2022 je primanjkljaj znašal 0,7 mrd EUR (novembra 0,4 mrd EUR), v enakem obdobju leta 2021 pa 2,2 mrd EUR. Na manjši primanjkljaj močno vplivajo nižji izdatki za blaženje epidemije, ki so bili medletno nižji za 1,9 mrd EUR. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Obe vrsti ukrepov sta po oceni  FS v enajstih mesecih 2022 znašali 0,9 mrd EUR. Prihodki konsolidirane bilance so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za 9,9 %, v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta (14,2 %) pa je bila rast prihodkov nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev (DDV in trošarine na energente, dohodnina) in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij. Odhodki so bili v prvih enajstih mesecih leta 2022 medletno višji za 2,1 %, kar je bistveno manj kot leto prej (10,3 %), zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter umiritve rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19. K rasti odhodkov so največ prispevale investicije, ki so bile višje za 31,5 %.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih 2022 pozitiven (158,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 812,4 mio EUR (68,3 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2022), vplačala pa 654,4 mio EUR (91,6 % načrtovanih vplačil). Največji del prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (45,3 % vseh povračil v državni proračun) in sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (29,1 %), občutno nižja pa so bila sredstva iz Kohezijskega sklada (9,3 %). Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je bil v državni proračun vplačan drugi del predplačila za izvajanje NOO. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca novembra 2022 počrpala (izplačila upravičencem) 73 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 (vključno s programom React-EU).