Novice

Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje nakazujejo skromno četrtletno rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju po stagnaciji v zadnjem lanskem; Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji aprilski napovedi evrskemu območju za letos napoveduje 0,8-odstotno rast, v naslednjem letu pa se bo nekoliko okrepila (na 1,4 %). BDP evrskega območja je ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in veliki negotovosti v zadnjem lanskem četrtletju ostal na ravni predhodnega četrtletja (1,8-odstotna medletna rast). V začetku leta sta se tekoče povečali industrijska proizvodnja in aktivnost v gradbeništvu, prihodek v trgovini na drobno je ostal podoben kot četrtletje prej, kazalniki zaupanja pa so se v povprečju prvih treh mesecev v primerjavi s četrtletjem prej izboljšali. 

Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v začetku leta nakazujejo šibko rast v izvoznem delu gospodarstva in večjem delu storitev, z izjemo trgovine na drobno, ter nadaljnjo krepitev v gradbeništvu. Po poslabšanju razmer v izvoznem delu gospodarstva proti koncu lanskega leta in zmanjšanju izvoznega tržnega deleža na trgu EU se je blagovna menjava februarja povečala, a ostala manjša kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v povprečju januarja in februarja v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem povečala. Medletno je bila podobna, večja je bila v obeh visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja IKT opreme in po naši oceni farmacija), na kateri umirjanje rasti tujega povpraševanja in energetska kriza vplivata manj. V ostalih skupinah je bila proizvodnja manjša, predvsem v energetsko intenzivnejših panogah. Rast storitvene menjave, na katero od spomladi ugodno vpliva predvsem pokovidno okrevanje v turizmu, se je januarja nadaljevala in ostala medletno visoka. Realni prihodek v storitvah se je januarja, po upadu v preteklih mesecih, povečal in bil medletno precej večji, visoka rast se je nadaljevala v gostinstvu in strokovno-tehničnih dejavnostih. Realni prihodek v trgovini na drobno je bil v povprečju januarja in februarja manjši kot četrtletje prej, pa tudi medletno. Gospodinjstva so v začetku leta medletno manj trošila za hrano, neživila in prenočitve doma ter več za avtomobile in turistične storitve v tujini. Gradbena aktivnost se je februarja še zvišala. V primerjavi s preteklimi leti je po aktivnosti izstopala predvsem gradnja stanovanjskih stavb. Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšalo, a ostalo slabše kot v enakem obdobju lani. 

Rast števila delovno aktivnih se je v začetku leta ob velikem prilivu tujih delavcev nadaljevala, prav tako upadanje števila brezposelnih. Ob rekordni ravni je bila medletna rast števila delovno aktivnih januarja 1,9-odstotna, podobno kot prejšnje mesece. K rasti zaradi pomanjkanja delavcev v večini dejavnosti vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov, januarja že skoraj 80 %. Marca se je upadanje števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih nadaljevalo, medletno je bilo nižje za 16,9 %. Dolgotrajno brezposelnih je bilo ob velikem pomanjkanju delovne sile in močnem povpraševanju po delovni sili za skoraj tretjino manj kot pred letom. Povprečna bruto plača je bila januarja medletno realno višja za 1,3 %, na kar je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,2 %, v javnem sektorju pa je ostala na enaki ravni kot pred letom.

Cene življenjskih potrebščin so marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, na medletni ravni pa se je inflacija pričakovano zvišala (na 10,5 %). Velik del tega zvišanja je izhajal iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije. Ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico. K inflaciji so še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile marca medletno višje skoraj za petino, visok pa ostaja tudi prispevek rasti cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev. Osnovna inflacija (rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač) se ohranja okrog 8-odstotne ravni. 

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvih dveh mesecih letos presežek v višini 119,8 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani. Prihodki so v prvih dveh mesecih medletno upadli (za 0,5 %). Nižja so bila prejeta sredstva iz EU, po lanskem močnem povečanju zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, ter nekateri drugi nedavčni prihodki. Hkrati se je močno umirila rast davčnih prihodkov, ki so lani v tem času zaradi popandemičnega okrevanja hitro naraščali, umirjanje pa je tudi posledica znižanja davčnih obremenitev. Rast prihodkov je izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov, ob ohranjanju rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Tudi odhodki so bili nekoliko nižji (za 0,5 %) kot v enakem obdobju lani. To je bila večinoma posledica nižjih odhodkov, izločenih v rezerve (prejetih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost), in plačil v proračun EU, nižji pa so bili tudi nekateri transferji v povezavi z umikanjem ukrepov za blaženje posledic covida-19. Med odhodki so se okrepile plače in drugi stroški dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, obresti in investicije.