Novice
BDP v 2016: Ponovno ključen prispevek izvoza; krepi se zasebna potrošnja, rastejo podjetniške investicije
Gospodarska aktivnost se je ob okrepitvi ob koncu leta v 2016 tretjič zapored povečala. Kot ugotavljamo na UMAR, je k vse širše osnovani gospodarski aktivnosti podobno kot v preteklih letih ključno prispevala rast izvoza, okrepila pa se je tudi rast zasebne potrošnje in zasebnih investicij. Rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji je lansko leto ponovno presegla povprečje evrskega območja in se je gibala v okviru jesenskih pričakovanj UMAR. Z današnjo objavo podatkov na uradu začenjamo proces priprave Pomladanske napovedi 2017, ki jo bomo predvidoma predstavili v drugi polovici marca.
Po podatkih Statističnega urada RS se je BDP lani medletno povečal za 2,5 %, kar je nekoliko več kot leto prej. Med dejavniki gospodarske rasti ostaja ključen izvoz, spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z njim tesno povezana rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bila med najhitrejšimi v EU, razmere pa se izboljšujejo tudi v večini storitvenih dejavnosti, izraziteje v segmentih, povezanih s turizmom.
Še naprej se občutno izboljšujejo razmere na trgu dela – število zaposlenih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti, plače so rasle hitreje v večini dejavnosti. Ob izboljševanju razmer se je povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev, povečalo pa se je tudi zaupanje potrošnikov, ki je bilo na najvišji ravni doslej. Zasebna potrošnja je tako lani vidneje okrevala za (2,8 %).
Nadaljevala se je tudi rast zasebnih investicij, ki jo povezujemo z visoko izkoriščenostjo kapacitet, dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij, ugodnejši kot pred leti pa so tudi pogoji financiranja. Od ugodnih gibanj ob prehodu na novo evropsko finančno perspektivo tako odstopajo le javne investicije.
Lanska rast v Sloveniji je bila znova med najvišjimi v EU, tudi četrtletna rast v zadnjem četrtletju je bila znova znatno višja kot v povprečju evrskega območja (0,4 % desezonirano). Po občutnem padcu med krizo in relativno hitrejši rasti v zadnjih treh letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP še zaostaja za predkrizno ravnjo.