Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 9/2021: rast gospodarske aktivnosti, predvsem zaradi rasti zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, višja od pričakovanj

V Sloveniji je gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. Zlasti zasebna potrošnja raste hitreje od pričakovanj, zato bo gospodarska rast v iztekajočem se letu višja od napovedane v naši jesenski napovedi, in sicer za pol do ene odstotne točke. Zasebno potrošnjo, poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram, podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela. Na dejavnosti v povezavi z mednarodno menjavo, zlasti predelovalne, so v tretjem četrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, upočasnitev rasti pa je bila v skladu z našimi pričakovanji. Za zadnje četrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti, kar povezujemo predvsem s poslabšanjem epidemičnih razmer in ostrejšimi zaščitnimi ukrepi ter nadaljnjimi težavami in omejitvami v proizvodnji. Inflacija bo letos in tudi prihodnje leto višja od napovedane jeseni, v največji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah. Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto – ki jih še naprej spremlja velika negotovost – ostajajo v naših jesenskih okvirih, zato bo UMAR novo napoved gospodarskih gibanj pripravil marca 2022. To so ključne ugotovitve tokratnega Ekonomskega ogledala, ki smo ga izdali na UMAR.

Gospodarska rast evrskega območja se je, po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh četrtletjih, glede na razpoložljive kazalnike v zadnjem četrtletju upočasnila. Po zadnji napovedi OECD iz začetka decembra se bo BDP evrskega območja letos povečal za 5,2 %, prihodnje leto pa za 4,3 %. Nekoliko nižjo rast v prihodnjem letu napoveduje tudi za naše pomembnejše trgovinske partnerice. Zadnje napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne predpostavkam mednarodnega okolja v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj UMAR.

Aktivnost slovenskega gospodarstva je v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. V tretjem četrtletju se je realni BDP četrtletno povečal za 1,3 %, medletno za 5 %, in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Okrevanje oziroma povečevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pričakovanega v jesenski napovedi. Poleg prilagajanja potrošnikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram, zasebno potrošnjo podpirajo tudi ugodnejše razmere na trgu dela.

Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo, zlasti predelovalne, so v tretjem četrtletju že vplivale motnje v dobavnih verigah, upočasnitev rasti pa je bila skladna z našimi pričakovanji. Težave zaradi motenj v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje polprevodnikov, vplivajo zlasti na zmanjševanje proizvodnje, povezane z avtomobilsko industrijo. Za zadnje četrtletje razpoložljivi podatki kažejo na možnost upočasnitve gospodarske rasti, predvsem zaradi poslabšanja epidemičnih razmer in ostrejših zaščitnih ukrepov ter nadaljnjih težav in omejitev v proizvodnji.

Gospodarska gibanja, predvsem rast zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, za leto 2021 kažejo na višjo gospodarsko rast od jeseni napovedane 6,1-odstotne, in sicer za pol do ene odstotne točke. 

Inflacija se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter težavah v dobavnih verigah medletno znova precej okrepila (na 4,6 %). Okoli polovico rasti so k temu prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije, ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih pa so se precej zvišale tudi cene blaga. Cene poltrajnega blaga so se precej zvišale zaradi višjih cen obleke in obutve, rast cen trajnega blaga pa se je še naprej krepila predvsem zaradi dražjih avtomobilov. Inflacija bo, v največji meri zaradi visokih rasti cen energentov v zadnjih mesecih in vztrajanja motenj v dobavnih verigah, letos in naslednje leto višja, kot smo pričakovali jeseni. Decembra letos bo na medletni ravni zelo verjetno presegla 4 % (v Jesenski napovedi 2,5 %) in se v povprečju leta približala 2 % (v Jesenski napovedi 1,4 %). Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprečna inflacija v letu 2022 lahko presegla 3 % (v Jesenski napovedi 2 %).

Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 %, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra 2019. Medletna rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila, na kar je vplivala predvsem nižja rast plač v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo. Na rast plač v zasebnem sektorju letos vpliva dvig minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanju oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev ter tudi pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v desetih mesecih leta nižji kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa pričakujemo njegovo povišanje, zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov v zadnjih mesecih leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije.

Pričakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto, ki jih še naprej spremlja velika negotovost, ostajajo v okvirih jesenske napovedi, ko smo napovedali 4,7-odstotno rast BDP. Tveganja za uresničitev jesenske napovedi za leto 2022 so z vidika zdravstvenih razmer in ozkih grl pretežno negativna, nekaj pa je tudi možnosti za višjo rast od napovedane jeseni. Še naprej bodo za gospodarska gibanja ključne epidemične oziroma zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in blaženje njenih posledic ter na splošno nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim razmeram. Epidemična situacija in z njo povezana negotovost bo vplivala na hitrost sproščanja obsežnih prihrankov. Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, bi vplivalo predvsem na predelovalne dejavnosti in posledično izvoz, povečala pa bi se tudi tveganja za večje stroškovne pritiske. Velika negotovost je povezana tudi s cenami energentov, ki bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje časa od trenutnih predvidevanj (po ocenah mednarodnih institucij naj bi se ti cenovni pritiski umirili do sredine leta 2022). Vztrajanje višje inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na pozitivni strani je možnost hitrejše odprave težav z ozkimi grli v dobavi, kar bi ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ublažilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske. Na okrevanje bo pomembno vplivalo tudi učinkovito črpanje celotnega paketa EU sredstev, tako v Sloveniji kot v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar prinaša priložnost za krepitev razvojnih vsebin in dvig dolgoročnega potenciala regije. V tej povezavi bo imela pomemben vpliv realizacija načrtovanih javnih investicijskih projektov. Sprejetje davčne razbremenitve bi kratkoročno lahko povišalo zasebno potrošnjo, na srednji in dolgi rok pa bi lahko povečalo pritiske na omejevanje drugih izdatkov zaradi potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ.