Novice

Obeti v evrskem območju ostajajo ugodni, v zadnjih mesecih pa se povečuje negotovost v mednarodnem okolju, povezana s cenami surovin in ozkimi grli. Anketni kazalniki za tretje četrtletje kažejo na upočasnitev rasti svetovne gospodarske aktivnosti, ob upadu aktivnosti na Kitajskem in motnjah v dobavnih verigah pa tudi rasti svetovne trgovine. V evrskem območju naj bi aktivnost v tretjem četrtletju ostala na doseženi ravni. Kazalniki zaupanja ostajajo visoki predvsem v industriji, kjer kazalnik ESI močno presega ravni izpred začetka epidemije. Povečuje pa se negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja in je povezana z visokimi cenami surovin na svetovnih trgih (energetskih in neenergetskih) in poglabljanjem ozkih grl na strani ponudbe, kjer pomanjkanje polprevodnikov vpliva predvsem na avtomobilsko industrijo.

V Sloveniji nekateri gospodarski kazalniki nakazujejo umirjanje rasti v poletnih mesecih, ob tem pa kazalniki gospodarske klime ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo. V trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se v poletnih mesecih nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, trošenje gospodinjstev se je še pospešilo. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja septembra višja kot v enakem obdobju pred epidemijo. Aktivnost izvoznega dela gospodarstva pa je julija in avgusta ostala na podobnih ravneh kot v drugem četrtletju, ko se je precej povečala. Umirjanje rasti v zadnjih mesecih povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji. Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah ostaja primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast predvsem industrijske porabe elektrike, ki zaradi težav z dobavo materialov in umirjanja rasti proizvodnje zaostaja za ravnmi iz leta 2019. Gradbena aktivnost se je julija še znižala, neugodna so bila predvsem gibanja v gradnji nestanovanjskih stavb. Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov (pogoj PCT je začel veljati 15. 9. 2021) je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo.

Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Število brezposelnih se je v poletnih mesecih zmanjšalo in je nižje kot pred epidemijo. Konec septembra je znašalo 66.122 oseb, kar je 4,6 % manj kot konec avgusta in 21,3  % manj kot pred letom. Medletna rast zaposlenosti se je julija še okrepila, predvsem zaradi lanske razmeroma nizke ravni. Najvišja je bila v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu, prvič po izbruhu epidemije pa je bila rast medletno višja tudi v gostinstvu. Medletna rast plač je bila julija, podobno kot v predhodnih mesecih, visoka, k temu so prispevala predvsem gibanja v javnem sektorju.

Rast cen življenjskih potrebščin se je septembra okrepila na 2,4 %. K inflaciji so podobno kot v predhodnih mesecih še naprej največ prispevale višje cene naftnih derivatov, ki so bile medletno višje že za skoraj 30  %. Višja je bila tudi rast cen storitev, k temu je največ prispevala višja medletna rast cen storitev, povezanih s turizmom. Postopno se pod vplivom rasti cen surovin in ozkih grl v dobavnih verigah krepijo tudi cene trajnega blaga. Po podatkih Svetovne banke se je rast neenergetskih surovin v zadnjih mesecih sicer umirila, cene pa so bile septembra za več kot četrtino višje kot pred letom. Cene nafte in večine ostalih energetskih surovin, ki so bile lani ob razmahu epidemije na zelo nizki ravni, se še naprej krepijo in so se medletno skoraj podvojile. To je v manjši meri vplivalo tudi na krepitev medletne rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki pa jo, poleg rasti cen v skupini surovin, še vedno poganja tudi rast cen proizvodov za investicije.

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih osmih mesecih znašal 2.071 mio EUR in je bil nekoliko manjši kot pred letom. Glavnina primanjkljaja je še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Struktura teh ukrepov je sicer drugačna kot lani (višja izplačila za nagrajevanje in delovanje javnih storitev, manj za ohranjanje delovnih mest), izplačan znesek izdatkov iz državnega proračuna v osmih mesecih letos (2,35 mrd EUR) pa že presega izplačanega v celem lanskem letu. K nekoliko nižjemu primanjkljaju kot lani pa je prispevalo izrazito povišanje davčnih prihodkov zaradi okrepljene gospodarske aktivnosti in nekaterih enkratnih dejavnikov. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz proračuna EU prejela več sredstev, kot jih je vplačala.