Novice

V mednarodnem okolju se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju okrepila. Po znižanju v prvem je v drugem četrtletju gospodarska aktivnost evrskega območja, glede na razpoložljive gospodarske kazalnike, precej okrevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave PMI je maja in junija nakazoval izrazit odboj aktivnosti v storitvenih dejavnostih ter nadaljevanje ugodnih gibanj v predelovalnih dejavnostih. Junija se je v vseh dejavnostih močno izboljšala tudi gospodarska klima. Po pričakovanjih mednarodnih institucij se bo rast v drugi polovici leta zaradi napredka pri cepljenju še okrepila: napovedana je 4,6- oz. 4,8-odstotna rast, podobna naj bi bila tudi v prihodnjem letu. Kljub motnjam v svetovnih dobavnih verigah se je nadaljevala tudi rast svetovne blagovne trgovine, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. 

V Sloveniji obeti za gospodarsko rast ostajajo ugodni, večina kratkoročnih kazalnikov izkazuje razmeroma visoke medletne rasti. Podatki o izvoznem delu gospodarstva, ki je bil v epidemiji manj prizadet, kažejo, da se je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v prvem letošnjem četrtletju še okrepil. Obsega blagovne menjave in proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta sicer ob mesečnem znižanju tudi maja precej presegla primerljive ravni izpred začetka epidemije. Junija so se ponovno izboljšala tudi izvozna pričakovanja, nadaljevanje ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva pa nakazujeta tudi obseg prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah in poraba elektrike. Oba sta bila medletno višja, pri čemer je prvi že presegel raven iz enakega obdobja 2019, drugi pa ob okrevanju turizma zaostanek zmanjšuje. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je v primerjavi z letom prej ostalo visoko. Tudi prehodni podatki o prihodku v trgovini in storitvenih dejavnostih za maj ter podatki o prodaji po davčnem potrjevanju računov za junij nakazujejo rast. Vse to je posledica sproščanja ukrepov v tem delu gospodarstva, ki je vplivalo na izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini in storitvenih dejavnostih. Zaupanje potrošnikov je še nizko, a se v zadnjih mesecih izboljšuje. Vse to ob boljših razmerah na trgu dela kaže tudi na višjo zasebno potrošnjo. Gospodinjstva so bila v zadnjem letu tudi zaradi negotovosti previdna pri trošenju in tako se je ob ohranjanju razmeroma visokega razpoložljivega dohodka obseg njihovih bančnih depozitov precej povečal in je maja znašal skoraj 24 mrd evrov.   

Slika 1: Potrošnja gospodinjstev ob sproščanju ukrepov postopno okreva.

Razmere na trgu dela so precej boljše kot lani, število brezposelnih in delovno aktivnih je skoraj enako kot pred krizo. Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, to povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem. Konec junija je bilo brezposelnih 71.094 oseb, kar petina manj kot pred letom in podobno kot konec junija 2019. Najvišji medletni upad je bil v sektorjih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli – gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti; v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala. Povprečna plača je po visoki medletni rasti v predhodnih mesecih aprila ostala zmerna, nižja je bila v zasebnem sektorju, v javnem pa je kljub že visoki lanski osnovi ostala razmeroma visoka.  

Rast cen življenjskih potrebščin se je junija nekoliko znižala in bila 1,4-odstotna (maja 2,1-odstotna), rast cen industrijskih proizvodov se ob rasti cen surovin krepi. Cene hrane in storitev so junija ostale medletno nižje, vendar za lanskimi ravnmi zaostajajo vse manj. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okrog doseženih ravni, rast cen trajnega blaga pa se je v primerjavi s predhodnim mesecem skoraj prepolovila. Prispevek cen energentov, ki je sicer ob visokem medletnem povečanju cen naftnih derivatov, največ prispevajo k trenutni inflaciji, se je junija precej zmanjšal zaradi učinka osnove. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja še krepila in bila pri 3,5 % najvišja po letu 2011. K rasti so največ prispevale višje cene surovin, med temi so bile cene v proizvodnji kovin medletno višje za 15 %. 

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih petih mesecih znašal 1.266 mio evrov in bil nekoliko manjši kot pred letom. Prihodki so bili v prvih petih mesecih medletno višji za petino, ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov so se povečali predvsem davčni prihodki. Med odhodki so se medletno najbolj povišali odhodki za plače in tekoče transferje, ki so jih narekovala predvsem izplačila za izvajanje ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven.