Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 3/2021: razmeroma ugodna gibanja izvoznega dela gospodarstva se nadaljujejo; močno prizadet ostaja del storitvenih dejavnosti

Izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva ni bil vidneje prizadet zaradi poslabšanja epidemioloških razmer konec lanskega in na začetku letošnjega leta; izvozni tržni delež se je v zadnjem lanskem četrtletju precej okrepil. Trošenje gospodinjstev je bilo v prvih dveh mesecih še manjše kot pred letom, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je marca precej okrepilo in doseglo ravni pred krizo. Upad domačega povpraševanja med epidemijo je skupaj s cenami energentov močno vplival na gibanje cen življenjskih potrebščin, prav tako tudi na povečanje presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je marca še nekoliko okrepilo. Zaposlenost je na začetku leta sicer medletno najbolj upadla v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povečala v zdravstvu in socialnem varstvu. V tem segmentu so se zlasti zaradi dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve medletno najbolj povečale tudi plače. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije na začetku leta občutno višji kot v istem lanskem obdobju. Gospodarski obeti za mednarodno okolje se nekoliko izboljšujejo. Po napovedi IMF naj bi se gospodarska aktivnost evrskega območja letos ob nadaljevanju znatne denarne in javnofinančne podpore okrepila za 4,4 %, v letu 2022 pa za 3,8 %. V napovedi IMF predpostavlja, da bodo gospodarsko aktivnost v prvi polovici leta še zavirale visoke stopnje okužb, širitev mutacij virusa ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov, nato pa naj bi se ta ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov zaradi višje stopnje precepljenosti okrepila.

Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se je gospodarska aktivnost evrskega območja ob ponovni zaostritvi zajezitvenih ukrepov v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej znova nekoliko skrčila. Številne države evrskega območja so zaradi naraščanja okužb s COVID-19 na začetku leta podaljšale oziroma zaostrile zajezitvene ukrepe. Ti glede na razpoložljive gospodarske kazalnike niso vidneje vplivali na predelovalne dejavnosti, še naprej pa so zavirali aktivnost v storitvenem sektorju, kar je najverjetneje vplivalo na zmerno znižanje aktivnosti. IMF je na začetku aprila sicer nekoliko izboljšal januarsko napoved za gospodarsko rast evrskega območja. BDP evrskega območja naj bi po lanskem 6,6 % upadu letos ob nadaljevanju znatne denarne in javnofinančne podpore zrasel za 4,4 %, v letu 2022 pa za 3,8 %. IMF predpostavlja, da bodo gospodarsko aktivnost v prvi polovici leta še zavirale visoke stopnje okužb, širitev mutacij virusa ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov, nato pa naj bi se ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov zaradi višje stopnje precepljenosti začela krepiti.

V Sloveniji je bilo trošenje gospodinjstev v prvih dveh mesecih manjše kot pred letom, po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je marca precej okrepilo in doseglo ravni pred krizo. Ob odprtju nekaterih prodajaln in storitev ter odpravi omejitve gibanja med občinami so se februarja glede na mesec prej sicer povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter za nekatere osebne storitve, a so ostali medletno manjši. Velik medletni upad izdatkov gospodinjstev se je nadaljeval v tistih storitvenih dejavnostih, ki so nadalje ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih). Po podatkih o davčnem potrjevanju računov se je marca prodaja zaradi učinka osnove medletno močno povečala, presegla pa tudi raven v istem obdobju 2019. To povezujemo s povečano prodajo pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin, drugačno razporeditvijo velikonočnih praznikov in dvema delovnima dnevoma več kot v enakem obdobju leta 2019. Stopnja varčevanja gospodinjstev je ob stabilnem razpoložljivem dohodku na začetku leta ostala visoka, gospodinjstva pa so ob skromnem zadolževanju še naprej izdatno odplačevala potrošniške kredite.

Zaradi poslabšanja epidemioloških razmer konec lanskega in na začetku letošnjega leta izvozno usmerjen del gospodarstva ni bil vidneje prizadet; izvozni tržni delež se je v zadnjem lanskem četrtletju precej okrepil. Potem ko je prvi epidemiološki val povzročil znižanje slovenskega izvoznega deleža na svetovnem trgu, se je ta po prvih začasnih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju povečal. V zadnjem četrtletju se je močneje okrepil tudi slovenski tržni delež na trgu EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se na začetku leta nadaljevala. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je po januarskem povečanju februarja ostala na podobni ravni, izvoz blaga v države EU pa se je povečal. Kazalniki zaupanja so marca nakazovali na nadaljevanje ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva, pritrjuje jim tudi podatek o obsegu prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil marca v primerjavi s predkriznim letom 2019 večji za desetino.

Upad domačega povpraševanja med epidemijo je skupaj s cenami energentov močno vplival na povečanje presežka na tekočem računu plačilne bilance in gibanje cen življenjskih potrebščin. K rasti so prispevale predvsem višje cene energentov, saj so bile cene električne energije zaradi občutne pocenitve na začetku prvega vala epidemije medletno precej večje. Tudi medletni padec cen naftnih derivatov se je zaradi tekoče rasti cene nafte in nižje osnove precej upočasnil. Nadalje se je okrepilo zniževanje cen poltrajnega blaga, k čemur je največ prispevalo gibanje cen oblek in obutve. Marca so bile nižje tudi cene trajnega blaga in storitev.

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je marca še nekoliko okrepilo. Konec meseca je bilo brezposelnih 82.638 oseb, kar je 6,1 % manj kot konec februarja in 6,1 % več kot pred letom. Zaposlenost je na začetku leta medletno najbolj upadla v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povečala v zdravstvu in socialnem varstvu. V tem segmentu so se zlasti zaradi dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve medletno najbolj povečale tudi plače. V primerjavi z razmeroma velikim zvišanjem plač v javnem sektorju, se v zasebnem rast v drugem valu epidemije ni zvišala. Izjema je le decembrsko povišanje, predvsem zaradi izplačil božičnic in 13. plač, na začetku leta pa je bila rast plač medletno ponovno nekoliko nižja.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije močno povečal tudi na začetku leta. V prvih dveh mesecih je znašal 633 mio EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz močno povišanih odhodkov, večinoma zaradi začasnih ukrepov za blažitev posledic epidemije, ki so najbolj okrepili subvencije, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter sredstva za plače. Prihodki so bili v tem obdobju blizu lanske ravni. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti ter odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij so se znižali nekateri davčni prihodki, ob rasti plač pa so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine, prav tako nedavčni prihodki.