Novice
V začetku letošnjega leta nadaljevanje počasnega okrevanja gospodarstva
V domačem gospodarstvu se nadaljuje pričakovano počasno okrevanje, a vrednosti kratkoročnih kazalnikov večinoma še zaostajajo za povprečno predkrizno ravnjo. Na trgu dela v začetku leta večjih sprememb ni bilo. To so ključne ugotovitve marčevskega Ekonomskega ogledala Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci.
Po napovedi ECB bo gospodarska rast v evrskem območju letos znašala med 1,3 % in 2,1 %, prihodnje leto pa med 0,8 % in 2,6 %. Izboljšanje napovedi je predvsem posledica ponovne pospešitve rasti svetovne trgovine ob koncu lanskega leta, hkrati pa naj bi se postopoma krepilo tudi domače povpraševanje. Med tveganji izstopajo visoke cene surovin.
V slovenskem gospodarstvu se je v začetku letošnjega leta nadaljevalo pričakovano počasno okrevanje. »Januarja so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov, z izjemo proizvodnje predelovalnih dejavnosti, povečale, a vse še zaostajajo za povprečno prekrizno ravnjo,« je ključno sporočilo predstavil Boštjan Vasle, direktor Umarja. Po umiritvi rasti konec lanskega leta sta se izvoz in uvoz blaga (nominalno) januarja vidno povečala. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po decembrski rasti januarja znižal in ostaja približno 10 % nižji kot v povprečju leta 2008. »Podatki poslovnih tendenc nakazujejo rast v prihodnjih mesecih, in sicer predvsem za izvozno usmerjene panoge,« so še zapisali na uradu.
Na trgu dela večjih sprememb ni bilo. Skupno število formalno delovno aktivnih se je januarja znižalo za skoraj 3.000 oseb, povišalo se je le v nekaterih tržnih storitvenih dejavnosti in kmetijstvu. Število registriranih brezposelnih je konec marca znašalo 113.948. Naraščanje brezposelnih oseb, starejših od 50 let, ki se je ob koncu lanskega leta občutno pospešilo, pa se je v začetku letošnjega leta ustavilo.
Povprečna bruto plača se je januarja znižala. Zaradi dinamike izrednih izplačil ob koncu leta in delovno krajšega meseca se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju znižala za 3,4 %, v javnem pa kljub delni uskladitvi osnovnih plač z napovedano inflacijo za 0,4 %. Medletna rast skupne bruto plače (3,3 %) je ostala na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta in je še naprej posledica višje plače v zasebnem sektorju (4,5 %), saj se v javnem ohranja na podobni ravni kot pred letom. Januarja se je z lansko dejansko inflacijo uskladila višina minimalne plače, ki za delo s polnim delovnim časom sedaj znaša 748,10 EUR, prejema pa jo 47.738 zaposlenih.
Februarja se je nadaljevala nizka kreditna aktivnost, ki je bila posledica neto odplačil podjetij in NFI, zelo skromno je bilo tudi zadolževanje gospodinjstev in države. V prvih dveh mesecih skupaj so podjetja in NFI sicer neto najela kredite v višini 67,9 mio EUR, vendar je bilo to še vedno za dobrih 60 % manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko so gospodinjstva neto odplačala kredite v višini 49,5 mio EUR (v enakem obdobju lani neto priliv). Po močnemu oblikovanju rezervacij in oslabitev v lanskem letu so jih banke v prvih dveh mesecih letos oblikovale še za 128,6 mio EUR, kar je 1,3-krat več kot v enakem obdobju lani.